| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ODNOS SREDNJEŠOLCEV DO ŠPORTA
Sandi Draškovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Gibanje je osnovna značilnost človekovega premikanja, ki ga spremlja skozi njegovo celotno življenje. Vse oblike osnovnega gibanja, kot so: hoja, tek, plezanje, skoki, meti in druge so se razvijale v naravnem okolju. Področje športne vzgoje zajema vse oblike osnovnega gibanja ter zadovoljuje psihofizične potrebe mladostnikov. Športna vzgoja srednješolca čustveno sprosti in razbremeni, omogoča mu doživljanje ugodja in uspeha ter spremljanje lastnega razvoja in napredka. Tako vpliva na pridobivanje pozitivne samopodobe in spoštovanja.
Keywords: šport, srednja šola, športna vzgoja, odnos do športa, odnos do športne vzgoje, dijaki srednje šole.
Published: 17.06.2010; Views: 2261; Downloads: 233
.pdf Full text (1,61 MB)

2.
ODNOS OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV DO PREDMETA ŠPORTNA VZGOJA
Barbara Jager, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo učitelji razrednega pouka, učitelji športne vzgoje in učitelji drugih predmetov do predmeta športna vzgoja ter kako ga vrednotijo glede na ostale predmete v osnovni šoli. Prav tako je namen naloge ugotoviti, ali in koliko časa učitelji namenjajo športni dejavnosti ter kakšno je njihovo mnenje o ocenjevanju in številu ur športne vzgoje v prvem, drugem in tretjem triletju glede na ostale predmete. Vzorec je zajemal 92 učiteljev, (30 razrednih, 29 športnih in 33 učiteljev drugih predmetov) iz desetih osnovnih šol v okolici Celja in Šentjurja. Raziskava je pokazala, da imajo osnovnošolski učitelji pozitiven odnos do športa. Več kot polovica osnovnošolskih učiteljev je mnenja, da so vsi šolski predmeti enako pomembni za učence in da je za uspešno poučevanje športne vzgoje potrebno vseživljenjsko usposabljanje in izobraževanje. Prav tako se strinjajo, da kadar odpade ura pouka, je le-to bolje nadomestiti s športno vzgojo kot s katerimkoli drugim predmetom. Nič kaj spodbudni pa niso rezultati športne dejavnosti učiteljev. Največ ur tedensko se s športom ukvarjajo športni učitelji (10 ur), medtem ko so razredni in predmetni učitelji športno dejavni za polovico časa manj. Malo več kot polovica učiteljev je za opisno ocenjevanje v prvem triletju, v drugem in tretjem triletju pa naj bi bilo po mnenju večine ocenjevanje številčno. Učitelji si niso enotni glede števila ur športne vzgoje. Učitelji športne vzgoje pravijo, da je število ur v vseh razredih premajhno, medtem ko se s tem strinja le tretjina razrednih in drugih učiteljev. Le-ti namreč pravijo, da je število ur športne vzgoje primerno v vseh razredih.
Keywords: športna vzgoja, odnos, učitelji razrednega pouka, učitelji športne vzgoje, učitelji drugih predmetov
Published: 13.07.2012; Views: 2105; Downloads: 296
.pdf Full text (576,26 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica