| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 183
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Osveščenost mladih o cerebralni paralizi
Laura Fižolnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Cerebralna paraliza je najpogostejša permanentna oblika invalidnosti med otroki. Osebe z invalidnostjo so velikokrat tarča predsodkov, zato se srečujejo tako z zdravstvenimi izzivi, ki jih prinaša ta oblika invalidnosti, kot s tem, kako jih družba obravnava. Nepoznavanje cerebralne paralize in različni stereotipi povzročajo, da se osebe s cerebralno paralizo izključuje iz družbe, kar pa pri njih povzroča nižanje samozavesti in emocionalne težave. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala od septembra do decembra. Vprašalnik je izpolnilo 545 anketirancev, starih med 18 in 24 let. Rezultate smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Ugotovili smo, da je večina mladih že slišala za cerebralno paralizo, vendar še vedno niso dovolj osveščeni o tej motnji v duševnem razvoju (89 % vprašanih). Rezultati so pokazali, da je mnenje mladih o osebah s cerebralno paralizo razdeljeno in predsodki še prisotni, saj delež mladih še vedno verjame, da bi morali onemogočiti druženje otrok s cerebralno paralizo z vrstniki, ki je nimajo. Potrebna je boljša osveščenost mladih o cerebralni paralizi, saj opažamo napačna prepričanja med njimi. Zdravstveni delavci bomo morali bolje izvajati zdravstveno vzgojo v celotni družbi. Ljudje morajo biti osveščeni s strokovnimi informacijami o otrocih s cerebralno paralizo, saj mladi večino laičnih informacij izvedo drugod. 
Keywords: percepcija javnosti, odnos družbe, vloga diplomirane medicinske sestre, Zveza Sonček
Published: 17.08.2021; Views: 67; Downloads: 7
.pdf Full text (816,15 KB)

2.
Učenčevo dojemanje razrednika in razredne ure
Mojca Bobovnik, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z razrednikom in razrednimi urami ter tem, kako učenci dojemajo razrednika, in kakšni so njihovi občutki. Najprej smo opredelili osnovne pojme s področja razrednih ur in razrednikovih nalog. Ugotovili smo, da je biti razrednik poslanstvo z veliko odgovornostjo in različnimi vlogami, zaradi katerih mora znati povezovati znanje in izkušnje številnih področij. Anketo smo oblikovali na podlagi te literature in jo izvedli na dveh osnovnih šolah v 8. in 9. razredu. Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, razred ali obiskovano šolo. Zanimalo nas je, kakšen je odnos učencev do razrednika, kakšni so občutki ob razredniku, o čem se pri razrednih urah pogovarjajo in na kakšen način te potekajo. Ugotovitve so bile večinoma pričakovane. Teme, ki se najpogosteje obravnavajo pri razrednih urah se tičejo ocen, izostankov, težav v razredu, konfliktov, pa tudi prijateljev, medosebnih odnosov, strpnosti, ljubezni. Učenci se strinjajo, da je dobro in dovolj, če imajo razredno uro 1 x tedensko. V obeh šolah razredna ura največkrat poteka frontalno, drugih metod je zelo malo. Presenetilo nas je, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo, ki jo obiskujejo. Te razlike so predvsem na področju obravnavanih tematik pri razrednih urah. V OŠ Jurija Vege Moravče se pogosteje pogovarjajo o prijateljih, medtem ko se v OŠ Radlje ob Dravi pogosteje pogovarjajo o izostankih in težavah. Učenci OŠ Jurija Vege Moravče učitelju tudi bolj zaupajo, se ob njem bolje počutijo, prav tako pa jim razredna ura tudi bolj pomaga pri reševanju težav tako doma kot tudi v šoli.
Keywords: Razredna ura, razredništvo, odnos do razrednika, učenci, osnovna šola.
Published: 27.07.2021; Views: 191; Downloads: 33
.pdf Full text (569,54 KB)

3.
Odnos računovodij do razkrivanju okoljskih informacij
Maja Brandšteter, 2021, master's thesis

Abstract: Svetovni problem, s katerim se srečujejo vse države, je onesnaževanje celotnega planeta. Ne glede na to, kje onesnaženost izvira, se lahko razširi na oddaljene kraje, kjer ne živi nihče. Posamezniki, podjetja in države s svojimi aktivnostmi in delovanjem povzročajo onesnaženost planeta, posledice pa so za vsa živa bitja katastrofalne, saj izumirajo številne živalske vrste in uničuje se okolje, v katerem živimo. Ključnega pomena je, da se vsak posameznik zaveda problematike onesnaženosti okolja, saj smo ljudje tisti, ki tekom življenja onesnažujemo okolje. Če se bomo zavedali resnosti problema, bomo posledično v svoje vsakodnevne aktivnosti vključili načine, ki bodo zmanjševali onesnaženost planeta. S takšnim razmišljanjem bo tudi računovodja na delovnem mestu pripomogel k večjemu varovanju okolja, zmanjšanju onesnaženosti in povečevanju trajnostnega razvoja (Nathanson, 2020). Države z zakonodajo, širša javnost in ostali zunanji deležniki vse bolj pritiskajo na podjetja, da delujejo trajnostno in da razkrivajo informacije, povezane z vplivom podjetja na okolje. Posledično vedno več podjetij usmerja pozornost v svoja letna poročila, v katera vključujejo vedno več nefinančnih informacij (Cullen, 2019). V magistrski nalogi smo preučevali tematiko okoljskega računovodstva, pomen okoljskih informacij ter razkrivanja tovrstnih informacij za potrebe zunanjih deležnikov. Cilj magistrske naloge je raziskati odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij, saj pozitiven odnos, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti posameznika, pripomore k temu, da so informacije, ki so pripravljene za potrebe poslovodstva ter razkritja širši javnosti in ostalim zunanjim deležnikom, v poročilih še bolj točne, zanesljive in resnične (Jaggi & Zhao, 1996). Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij na območju Štajerske pozitiven, vendar bi bila lahko njihova podpora bistveno večja. Glede na raziskane kriterije računovodje najmanj podpirajo povezavo svojega dela z okoljskimi informacijami, medtem ko najbolj podpirajo spremembe v zakonodaji, ki bi določala obsežnejše razkritje okoljskih informacij podjetij. S pridobljenimi ugotovitvami lahko potrdimo, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij pozitiven.
Keywords: onesnaženost okolja, trajnostno poročanje, trajnostno in okoljsko računovodstvo, odnos računovodij do razkritja okoljskih informacij.
Published: 13.07.2021; Views: 197; Downloads: 54
.pdf Full text (4,65 MB)

4.
Odnos do zasebnosti in varnosti podatkov v aplikacijah m-zdravja
Eneja Mervič, 2021, master's thesis

Abstract: V aplikacijah m-zdravja se zbirajo ogromne količine podatkov o uporabnikih, ki so lahko tudi zelo občutljive narave. Zato se poraja skrb, kako se ti podatki zbirajo, shranjujejo in obdelujejo. V dosedanjih študijah je bilo ugotovljeno, da mnogim aplikacijam ne uspe zagotoviti ustrezne zaščite za uporabnikovo zasebnost. Kljub temu pa razvoj in uporaba tovrstnih aplikacij iz leta v leto naraščata. Zato nas je zanimalo, kakšna sta odnos in percepcija ljudi do uporabe tovrstnih aplikacij, tako z vidika uporabnosti in koristi kot tudi z vidika groženj in ranljivosti. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali pri tem prihaja do razlik med različnimi demografskimi skupinami in med uporabniki in neuporabniki tovrstnih aplikacij. Podatki so bili zbrani s pomočjo ankete in analizirani s pomočjo ustreznih statističnih metod. V raziskavi je sodelovalo 671 respondentov. Raziskava je pokazala, da je aplikacije m-zdravje že uporabljalo 45 % vseh anketirancev. Rezultati analiz so pokazali, da se večina anketirancev zaveda potencialnih tveganj, vendar se le redki aktivno trudijo zaščititi svoje podatke. Večina kljub tveganjem nadaljuje z uporabo mobilnih aplikacij, kar lahko razumemo kot paradoks zasebnosti. Koristi m-zdravja so bile bolj prepoznane s strani žensk, mlajših, nižje izobraženih in tistih, ki že imajo izkušnje z uporabo m zdravja. Več pomislekov glede zasebnosti, varnosti in strokovnosti m-zdravja pa je bilo izraženih pri starejših, višje izobraženih in tistih, ki aplikacij m-zdravja še niso uporabljali. Ker naš vzorec ni reprezentativen, rezultatov ne moremo sklepati na celotno populacijo. To predstavlja omejitev naše raziskave, a kljub temu ugotovitve prispevajo k boljšemu vpogledu v odnos uporabnikov do m-zdravja.
Keywords: magistrska dela, m-zdravje, odnos uporabnikov, zasebnost, varnost podatkov, koristi
Published: 05.07.2021; Views: 103; Downloads: 29
.pdf Full text (2,13 MB)

5.
Prisotnost stigme o epilepsiji
Anja Škrget, 2021, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Epilepsija spada med najstarejšo človeku poznano bolezen. Je motnja, povezana s pomembnimi psihološkimi posledicami, kot so anksioznost, depresija in slaba samopodoba. Breme teh ljudi predstavljajo nepredvidljivi napadi, socialna izključenost zaradi negativnega odnosa ljudi do te bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo razsežnosti stigme epilepsije bolnikov in laikov ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med skupinama. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Raziskava je potekala od aprila do septembra 2020. Sodelovalo je 326 anketirancev. Podatki so bili analizirani z računalniškim programom IBM SPSS. Za potrditev hipotez sta bila uporabljena testa Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ni razlike v stopnji razsežnosti stigme epilepsije med bolniki in laiki (U = 12505,000, p = 0,668). Obstaja pa razlika v stopnji razsežnosti glede na spol, kjer je bilo ugotovljeno, da je stigma pri moških višja kot pri ženskah (U = 9226,000, p = 0,034). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do razlik v stopnji razsežnosti stigme glede na starost (X2(2) = 322, p = 0,508). 86,6 % pacientov in 50 % laikov se strinja, da so osebe z epilepsijo stigmatizirane. Diskusija in zaključek: Epilepsija je ena izmed najbolj pogostih in še vedno stigmatiziranih bolezni, kar škodljivo učinkuje na psihološko in družbeno dobro počutje bolnikov. Bolezen nedvomno vpliva na vsa področja življenja in delovanja.
Keywords: kakovost življenja, predsodki, odnos do bolnika, psihosocialne spremembe, omejitve.
Published: 20.05.2021; Views: 176; Downloads: 49
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
Znanje, odnos in veščine za zagotavljanje varnosti pacientov v zdravstveni negi
Valerija Zorčič, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave sta ključna dejavnika izboljševanje in nadgrajevanje znanja in veščin medicinskih sester ter izboljšanje odnosa do pacientov. V kliničnem okolju je potrebno izvajati nenehno in kontinuirano strokovno izobraževanje medicinskih sester. Naš namen je bil raziskati odnos ter znanje in veščine medicinskih sester za zagotavljanje varnosti pacientov. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatki v presečno opazovalni raziskavi so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika, ki je meril tri področja: odnos, veščine in znanje medicinskih sester za zagotavljanje varnosti. V raziskavi je sodelovalo 172 medicinskih sester. S koeficientom Cronbach alfa je bila ocenjena notranja konsistentnost anketnega vprašalnika. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike, natančneje s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da imajo medicinske sestre v kliničnem okolju povprečen odnos in znanje ter povprečne veščine za zagotavljanje varnosti pacientov. Samoocena znanja medicinskih sester, odnos in veščine za zagotavljanje kakovosti pacientov niso povezane z delovnimi izkušnjami medicinskih sester v kliničnem okolju. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre v kliničnih okoljih izvajajo celostno zdravstveno nego pacientov, kar pomeni, da je njihova prioritetna naloga skrb za varnost pacientov, za kar pa potrebujejo ustrezno znanje, pozitiven odnos in veščine.
Keywords: medicinska sestra, znanje, odnos, veščine in varnost pacienta.
Published: 19.05.2021; Views: 166; Downloads: 61
.pdf Full text (1,12 MB)

7.
Percepcija migrantov v Sloveniji
Monika Zorčič, 2021, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Keywords: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Published: 06.05.2021; Views: 186; Downloads: 35
.pdf Full text (1,74 MB)

8.
Vpliv menopavze na telesno samopodobo žensk
Špela Kuharič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Menopavza je naraven proces, s katerim se soočijo ženske v času, ko je njihova vloga v družini, na delovnem mestu in v družbi zelo pomembna. Simptomi v tem obdobju predstavljajo velik izziv ter zahtevajo nove vsakdanje navade in prilagoditve, hkrati pa vplivajo na kakovost življenja in vrednotenje lastne zunanjosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali menopavza vpliva na telesno samopodobo žensk. Uporabljeni sta kvantitativna metodologija in deskriptivna oz. opisna metoda dela. Za raziskovalni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 50 naključno izbranih anketirank, ki so v obdobju menopavze. Rezultati so pokazali, da intenzivnost simptomov menopavze vpliva na nižjo telesno samopodobo žensk (18 %) ter da ne obstaja povezava med telesno samopodobo in odnosom s partnerjem, 96 % anketirank izpostavlja nespremenjen odnos ne glede na oceno zunanje podobe. Ugotovili smo, da telesna aktivnosti pozitivno vpliva na zunanjo samopodobo žensk (78 %). Predvidevamo, da na telesno samopodobo žensk vplivata intenzivnost menopavzalnih simptomov in fizična aktivnost. Z edukacijo o spremembah in simptomih prelomnega obdobja bomo omogočili večjo pripravljenost ženske populacije ter zmanjšali tveganje za pojavnost nezadovoljstva in nesprejemljive telesne predstave.
Keywords: menopavzno obdobje, simptomi, samopodoba, fizična aktivnost, odnos s partnerjem
Published: 05.05.2021; Views: 169; Downloads: 55
.pdf Full text (1,23 MB)

9.
Participacija otrok v vrtcu
Anja Mesarič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava participacijo otrok v vrtcu. V prvem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča participacije nasploh, participacija otrok v vrtcu in participacija otrok v zakonskih podlagah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki sem jo opravila z diplomiranimi vzgojiteljicami in vzgojitelji vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. V raziskavi je sodelovalo 48 vzgojiteljev in vzgojiteljic. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko so otroci vključeni v posamezne dele dnevne rutine, pri načrtovanju dejavnosti, opremljanju igralnice in nakupu igrač. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo vzgojiteljev in vzgojiteljic in glede na starostno skupino, v kateri delajo. Ugotovili smo pozitiven odnos vzgojiteljev in vzgojiteljic do participacije otrok v vrtcu, le majhen delež je bilo takih, ki se niso strinjali, da mora vrtec biti kot del demokratične družbe organiziran po demokratičnih principih. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljev in vzgojiteljic otroke vključuje v načrtovanja dela in dnevne rutine. Glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljice oz. vzgojitelji delajo, prihaja do statistično značilnih razlik: Vzgojitelji oz. vzgojiteljice, ki delajo v drugi in mešani starostni skupini pogosteje vključujejo otroke v sodelovanje pri dnevni rutini in načrtovanju dejavnosti. Glede na delovno dobo vzgojitelja oz. vzgojiteljice ne prihaja do statistično značilnih razlik v pogostosti sodelovanja otrok.
Keywords: Participacija, soodločanje otrok v vrtcu, odnos vzgojiteljev do soodločanja otrok v vrtcu
Published: 12.02.2021; Views: 263; Downloads: 61
.pdf Full text (868,56 KB)

10.
Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja
Sara Slana, 2020, master's thesis

Abstract: Posledica upadanja rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva. Ena izmed aktualnih usmeritev sodobne družbe je promocija zaposlovanja starejših zaposlenih, kar ni preprost scenarij, saj je možen le, če delavci ostanejo dlje časa produktivni, kar pomeni, da obdržijo svoje sposobnosti in želijo delati še naprej. Iz tega razloga morajo delodajalci začeti razmišljati o načinih, ki slednje spodbudijo k temu, da so pripravljeni dlje časa aktivno delati. Starejši bi namreč mnogo dlje časa vztrajali v delovnem razmerju, če bi jim delodajalci zagotovili ukrepe v obliki alternativnih delovnih pogojev, kot je na primer fleksibilen delovni čas. Dominantna skupina zaposlenih v prihodnosti bodo starejši zaposleni in zaradi tega organizacije ne bodo imele izbire, ali jih zadržati ali ne, niti ne ali jih zaposlovati ali ne. To bo od organizacij terjalo pridobivanje znanja o vrednosti starejših zaposlenih in pridobivanje znanj o tem, kako nasloviti potrebe, prioritete in želje zaposlenih. Odklonilni odnos do vlaganja v razvoj starejših zaposlenih, ki smo mu priča v današnjem času, bo nadomestil pozitivni odnos. Tako bodo organizacije začele na starejše zaposlene gledati kot na dragoceno delovno silo, katere uspehi bodo odvisni od vseh ukrepov, ki jim jih bodo slednje ponudile. Magistrsko delo z naslovom Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja je vsebinsko sestavljeno iz dveh delov. Teoretični in empirični del se med seboj dopolnjujeta in navezujeta z reševanjem problematike ustvarjanja sprejemljivih delovnih pogojev za starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo povzemali odkritja avtorjev iz obravnavanega področja. In sicer problematiko podaljševanja življenjske dobe, pravice starejših zaposlenih v slovenski nacionalni zakonodaji, lastnosti starejših zaposlenih, prednosti zaposlovanja starejših, upravljanje starejših zaposlenih, ustvarjanje sprejemljivega delovnega okolja za starejše, zaposlovanje starejših, diskriminacijo, starostne stereotipe, obremenitev pri delu, slabo delovno motiviranost ter razloge za zadržanje starejših v organizacijah. V zadnjem teoretičnem poglavju pa smo navedli načine, podkrepljene z ukrepi, za izboljšanje odnosa do starejših zaposlenih s strani celotne organizacije. Empirični del magistrskega dela predstavlja raziskavo zaposlenih v podjetju Mikro+Polo d.o.o., kjer smo ugotavljali, s katerimi problemi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu in ali vodstvo izvaja načrtne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so nas zanimali problemi, s katerimi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu, in sicer diskriminacija, starostni stereotipi, obremenitev pri delu in slaba delovna motiviranost. Nadalje smo se osredotočili na podatke, ki se nanašajo na ukrepe načrtnega upravljanja starejših zaposlenih. V zadnjem delu vprašalnika pa smo pridobili demografske podatke anketirancev.
Keywords: staranje prebivalstva, upravljanje starejših zaposlenih, problemi starejših zaposlenih, odnos do starejših zaposlenih, ukrepi upravljanja starejših zaposlenih.
Published: 09.02.2021; Views: 291; Downloads: 145
.pdf Full text (3,69 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica