| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NAČELO PRAVNE DRŽAVE IN EPIDEMIJA COVID-19 - TEORETIČNI IN PRAKTIČNI VIDIKI : MAGISTRSKO DELO
Kaja Györke, 2024, master's thesis

Abstract: Načelo pravne države je temeljno ustavno načelo, brez katerega bi v državi vladalo nepredvidljivo in nestabilno stanje, ki bi rezultiralo v samovoljno delovanje državnih organov. To načelo vzpostavlja normalno delovanje državnega ustroja in s pomočjo svojih podnačel zagotavlja, da imamo vzpostavljeno vladavino prava v državi, hkrati pa z omejevanjem samovoljnega delovanja državne oblasti, varuje človekove pravice in svoboščine. Pravna država deluje kot stabilna struktura, dokler ne napočijo izredne situacije, kot smo jim bili priča tudi v obdobju epidemije Covida-19. To je bilo obdobje, ko je bila na določenih točkah pravna država pod velikim vprašajem, saj je predvsem v izvršilni veji oblasti prihajalo do nepravilnosti. Vse se je začelo marca 2020, ko je v Slovenijo prodrl Covid-19 in je odstopila tudi dotedanja vlada. Vsekakor je šlo za obdobje, na katerega državni ustroj ni bil pripravljen, vendar je težava tičala tudi v pomanjkanju kvalitetne zakonodaje, ki bi racionalno urejala to stanje. Nepravilnosti so se začele pojavljati že takoj, ko je vlada »vladala« z odloki, s katerimi je posegla predvsem v človekovo pravico svobodnega gibanja – k temu je predvsem botrovala tudi policijska ura. . Ustavno sodišče je najprej presojalo samo vsebino odlokov in kar nekaj časa potrebovalo, da je dejansko ugotovilo, da le-ti sploh nimajo formalne podlage, tako da njihova vsebina sploh ne bi smela biti predmet odločanja. Na Ustavno sodišče so predvsem prihajale zahteve za oceno ustavnosti v povezavi s pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave Republike Slovenije) in osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije), pri katerih je le-to ugotovilo, da je zagotovo prišlo do posega. Kar pomeni, da je v tistem času z »neustavnimi« odloki prišlo do poseganja v pravno državo, saj je zakonodajno funkcijo tako rekoč, v rokah držala izvršilna oblast, kar pa v našem sistemu ne velja za normalno situacijo. Veliko prahu je dvigovalo tudi nesprejeto izredno stanje, ki bi pravila igre močno spremenilo ampak je svojo funkcijo najverjetneje odigrala slaba definicija in pravna praznina, ki je prisotna pri tem institutu. V našem pravnem sistemu je namreč le-ta slabo zasnovan in lahko tudi v prihodnje povzroča preglavice v kolikor se ne uredi oz. zastavi funkcionalno. Razvidno je bilo tudi, da je cepljenje proti Covidu-19 dejansko mejilo že na obvezno cepljenje, saj je življenje tistih, ki cepiva niso prejeli oz. virusa niso preboleli, bilo ovirano.
Keywords: pravna država, svoboda gibanja, izredno stanje, odlok, cepljenje, policijska ura, Ustava, človekove pravice, neustavnost, osebna svoboda, Ustavno sodišče, izvršilna oblast
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 194
.pdf Full text (692,96 KB)

2.
Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje
Manca Raušl Kodrič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi. Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda. V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Keywords: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1147; Downloads: 171
.pdf Full text (420,62 KB)

3.
RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE PESNICA
Ana Dvoršak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga povzema najpomembnejše določbe zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Na začetku predstavi zelo kratko in jedrnato zgodovinske okvire v katerih se nato ves čas gibljemo. V tem delu označi glavne zgodovinske smernice, ki so vplivale na razvoj tega področja. V nadaljevanju predstavlja kaj sploh komunalni odpadki so ter smernice za ravnanje z njimi. Prikazana je tudi shema, ki prikazuje pomembnost posameznega ravnanja z odpadki. V diplomski nalogi se opazi tudi poskus vključevanja najpomembnejših določb zakonodaje. Predstavljene so tudi posamezne faze ravnanja z odpadki, ki pomembno vplivajo na razumevanje same tematike. Predstavljene pa so tudi posamezne vrste komunalnih odpadkov, ki predstavljajo neizbežen del našega vsakdana. Diplomska naloga pa se dotika tudi urejanja tega področja na lokalni (občinski) ravni, saj marsikatera zakonska določba nalaga podrobnejše urejanje te tematike na lokalni ravni. S čimer v zvezi diplomska naloga povzema tudi osnovna določila občinskega odloka občine Pesnica.
Keywords: odpadek, komunalni odpadek, varstvo okolja, ohranjanje narave, ravnanje z odpadki, odlok
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 2217; Downloads: 218
.pdf Full text (664,44 KB)

4.
VPLIV STATUSIH SPREMEMB NA POSLOVANJE JAVNEGA PODJETJA
Ana Lokar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Primarni cilj poslovanja javnega podjetja je čim večji prispevek k splošni blaginji ljudi oziroma boljši kakovosti življenja. Splošno blaginjo je mogoče opredeliti kot stanje, ki zadovolji potrebe širšega kroga prebivalstva določene države oziroma skupnosti. Zadovoljstvo posameznika v veliki meri pripomore k večji produktivnosti, ustvarjalnosti in osredotočenosti tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. Zato je splošni blaginji in s tem tudi delovanju javnih podjetij treba posvetiti veliko pozornosti. Smisel izvajanja gospodarskih javnih služb preko javnih podjetij je tudi v tem, da preskrba prebivalstva ni odvisna od trenutnega stanja kapitala in ekonomske moči podjetništva, temveč da so osnovne dobrine zagotovljene permanentno, čemur po mojem mnenju lahko daje zagotovilo le javno podjetje. Lastnici javnega podjetja sta občini Litija in Šmartno pri Litiji, ki določata obseg in dejavnost javnega podjetja, cene izdelkov ali storitev, ki jih proizvaja ali opravlja javno podjetje, odločata o naložbah ter o uporabi čistega dobička in poravnavi izgube kot možni rezultat poslovanja v določenem letu.
Keywords: javno podjetje financiranje tržna dejavnost odlok zakon
Published in DKUM: 23.08.2010; Views: 1997; Downloads: 164
.pdf Full text (831,17 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica