Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Keywords: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 6818; Downloads: 1259
Full text (221,02 KB)

Abstract: Gospodarska kazniva dejanja pomenijo protipravno dejanje, ki ga zakon definira kot kaznivega zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva, hkrati pa določa njegove znake in kazen zanj. Ločimo gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu oziroma čista gospodarska kazniva dejanja in gospodarska kazniva dejanja v širšem smislu. Ta delitev zajema kazniva dejanja zoper gospodarstvo, ki jih Kazenski zakonik navaja v 24. poglavju, pa tudi druga dejanja, kjer je napad v povezavi z gospodarstvom. V diplomskem delu so predstavljena zgolj gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu, tako s fenomenološkega vidika kot tudi preko sodnih odločb Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Orisane so razlike med sedanjo ureditvijo in ureditvijo po prej veljavnem Kazenskem zakoniku. Kriminaliteta belega ovratnika je oblika kriminalitete, ki zajema kazniva dejanja, ki jih izvrši posameznik ali skupina pri opravljanju določenega poklica, upravljanja ali vodenja podjetja. Žrtve storilca kriminalitete belega ovratnika so vsi državljani, organizacija, ki storilce zaposluje ali pa konkurenčno podjetje. Neuspešno nadzorovanje problematike ogroža gospodarsko stabilnost države, njene funkcije in negativno vpliva na demokratičnost v državi. Zato je pregon teh ravnanj ključen za uspešno delovanje celotnega sistema, to pa je odvisno od organov pregona, zakonodaje, pripravljenosti žrtve po naznanjanju in sodelovanju v procesu. Kazensko pravo ne bi imelo smisla, če za vsako kaznivo dejanje ne bi bilo določene ustrezne sankcije, zato so v tem delu predstavljene sankcije, ki jih KZ-1 in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja predvidevata za fizične in pravne osebe. V diplomskem delu je prikazan tudi primerjalni vidik gospodarskih kaznivih dejanj, kakor jih ureja Kazneni zakon Republike Hrvaške, dodatno so primerjana v tretjem poglavju, kjer je govora o interpretaciji gospodarskih kaznivih dejanj s strani Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vključene pa so tudi nekatere odločbe hrvaškega Vrhovnega sodišča.
Keywords: gospodarska kazniva dejanja, statistični podatki, preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj, odločbe Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča, hrvaška kazenska zakonodaja 
Published in DKUM: 02.09.2010; Views: 3107; Downloads: 491
Full text (2,89 MB)