| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
BENFORDOV ZAKON IN RAČUNOVODSKI IZKAZI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Nataša Omerzu, 2016, master's thesis

Abstract: V današnjem času se pojavlja vedno več goljufij in koruptivnih dejanj pri prikazovanju dejanskih stanj v različnih podjetjih v svetu, kakor tudi pri nas, v Sloveniji. V tujini že kar nekaj časa pri odkrivanju nepravilnosti v računovodskih izkazih uporabljajo Benfordov zakon. To je zelo preprosta, objektivna in učinkovita digitalna analiza, ki revizorjem ter forenzičnim računovodjem pomaga odkriti sporna področja. Čeprav so nekateri želeli Benfordov zakon prikazati za neučinkovit način pri ugotavljanju dejanskega stanja, je Nigrini dokazal, da je Benfordov zakon uporaben pri ugotavljanju prevar. Ker je v Sloveniji njegova uporaba še dokaj neznana in v praksi redko uporabljena, smo preverili, če računovodski izkazi slovenskih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, prenesejo test Benfordovega zakona. Zanimala nas je podobnost oz. morebitna odstopanja med dejanskimi in dobljenimi deleži. Analizo smo izvedli v Excelu, pri čemer smo ugotovili, da se testirani podatki dobro ujemajo s teoretično porazdelitvijo po Benfordu, prav tako pa je to ujemanje iz leta v leto boljše. V celotnem sklopu proučevanih podjetij je tako skoraj nemogoče odkriti nepravilnosti, saj so odstopanja minimalna. Tudi v Sloveniji bi bilo smiselno in koristno uporabljati Benfordov zakon kot pomoč pri odkrivanju prevar oziroma pravilnosti prikazovanja podatkov. Če je odmik analiziranih podatkov od teoretične porazdelitve zelo velik, to še ne pomeni, da gre za prevaro. Benfordov zakon nam pomaga ugotoviti, katera področja je potrebno podrobneje pregledati.
Keywords: prevare, računovodski izkazi, odkrivanje prevar, Benfordov zakon, revizorji, forenzični računovodje
Published: 25.10.2016; Views: 1871; Downloads: 298
.pdf Full text (1,74 MB)

2.
TUJE PRAKSE ODKRIVANJA MANIPULACIJ S PRIHODKI TER MOžNOST UPORABE V SLOVENIJI
Aleksandra Bavdaž, 2016, master's thesis

Abstract: POVZETEK V zadnjih dvajsetih letih se je po svetu, prav tako pa tudi po Sloveniji zgodilo ogromno prevar. Podjetja (najbolj znani primeri so Enron, Worldcom ipd.) so pomanjkanje pravil in predpisov, povezanih s preprečevanjem in obravnavo prevar, izkoristila v lasten prid. Kaj kmalu, po svetovnih in pogubnih škandalih, so se pojavili novi zakoni, predpisi, pravila in modeli prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Slednje je pripomoglo k temu, da se je odstotek manipulacij s prihodki, v računovodskih izkazih in podobno, v veliki meri zmanjšal. Sicer le – te še vedno obstajajo, vendar to vodi k vedno boljšim in bolj razvitim sistemom za zaznavanje prevar v podjetjih. Magistrsko delo je bilo v svojem bistvu zasnovano z namenom spoznati tuje prakse preprečevanja in odkrivanja prevar ter ugotoviti ali jih je mogoče implementirati na slovenske primere podjetij, nadalje pa še ugotoviti, ali bi dober sistem za zaznavanje prevar na podlagi tujih praks preprečil prevare v izbranih slovenskih primerih. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na izkaze poslovnega izida podjetij, ki so nam služili kot osnova za izračun finančnih kazalnikov in pa za izvedbo Benford analize. Letna poročila podjetij so bila osnova za izpolnjevanje lastno zastavljenega sistema za zaznavanje prevar oziroma preglednice, s katero smo ugotavljali v kolikšnem odstotku izbrana slovenska podjetja / skupine podjetij v svoje delovanje vključujejo tuje prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Prakse, ki smo jih združili v omenjeno preglednico so prvotno temeljile na zakonih, predpisih in pravilih, drugotno na praktičnem izvajanju določenih aktivnosti v tujih podjetij, kot tretje pa smo uporabili lastno znanje in razvili lastne preglednice in modele za uporabo na izbranih slovenskih primerih. Od štirih izbranih slovenskih podjetij / skupin podjetij smo izbrali dve z aktualnimi primeri prevar (še nerazrešenimi) ter dve za kateri smo podali sum na prevare (prevare so se v preteklosti že dogajale, kar je bil za nas razlog za sum na ponovne prevare). Za raziskavo smo uporabili, skupno, tri orodja (nabor kazalnikov, lastno zasnovano preglednico in Benford analizo s Kolmogorov – Smirnov statističnim testom). Najboljši rezultat v lastno zasnovali preglednici: “Sistem za zaznavanje prevar” je, nepričakovano, dosegla skupina Intereuropa (56%), ki je bila označena za podjetje z aktualnim primerom prevare. Najslabši (14%) rezultat je dosegla skupina Kolektor, ki je bila, kakor skupina Intereuropa označena za primer z aktualno prevaro. Benford analiza je predstavila podobne rezultate, in sicer se je glede na primerjavo z že določenimi verjetnostmi za pojavitev števil od 1 do 9, najbolje odrezala skupina Intereuropa (z le enim rdečim kvadratkom in odstopanjem 6,06 % od dovoljenih 5 %), najslabše pa primer Merkur (s kar šestimi rdečimi kvadratki in odstopanjem od dovoljenih vrednosti, nekaj čez 15 %). Potrjene so bile torej hipoteze, izpolnjen namen, zastavljeni cilji magistrskega dela pa doseženi.
Keywords: prevara, manipulacija, izkaz poslovnega izida, IPI, podjetje, finančni kazalnik, praksa, tuja praksa, Sistem za odkrivanje prevar, Benfordov zakon, analiza, sum
Published: 25.10.2016; Views: 684; Downloads: 109
.pdf Full text (1,50 MB)

3.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Keywords: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Published: 10.03.2014; Views: 2048; Downloads: 417
.pdf Full text (1,67 MB)

4.
PRIMERJAVA STANJA GOSPODARSKEGA KRIMINALA EVROPE IN ZDA
Denis Holc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Današnji svet dosega visoko stopnjo tehnično-tehnološkega in gospodarskega razvoja, katerim pa na žalost sledi tudi hiter porast gospodarskega kriminala in prevar. Gospodarski kriminal je skupaj s kaznivimi dejanji zoper premoženje najpogostejša oblika kriminala. Ves ta gospodarski kriminal in prevare zmanjšujejo zaupanje ljudi v razna računovodska poročila, posledično pa se razne institucije in vlade trudijo povrniti to zaupanje z izboljševanjem in dopolnjevanjem zakonodaje, standardov in priporočil. V raziskavi Report to the Nation 2010 so ugotovili, da prevare povzročijo na globalni ravni organizacijam, izgubo 5. odstotkov letnih prihodkov, kar znese 2,9 bilijonov dolarjev. Povprečna izguba zaradi prevar je znašala 160.000 dolarjev, skoraj četrtina prevar pa je povzročila izgubo večjo od milijona. Najpogostejše vrste prevar so bile nezakonito prisvajanje sredstev, ki so se pojavljale v 90 odstotkih vseh primerov, so pa le te povzročile najmanjšo povprečno izgubo po primeru, ki je znašala 135.000 dolarjev. Najmanj pogoste so bile prevare prikrojevanja računovodskih poročil, vendar so te povzročile največjo izgubo, ki je v povprečju znašala več kot 4 milijone dolarjev. Nobena gospodarska panoga ni imuna na prevare, slednje pa so bile najpogostejše v bančništvu, proizvodnji in javnih administracijah. Prevare so najpogosteje odkrili s pomočjo namigov, v organizacijah, ki so uporabljale notranje kontrolne sisteme pa so izgube zaradi prevar občutno zmanjšale. Kot najpogostejši vzrok prevar se navaja življenje preko zmožnosti, ki se pojavi v kar 43 odstotkih primerov. Ugotovitve nakazujejo, da so male organizacije zaradi pomanjkanja notranjih kontrol, več krat žrtev prevarantov. Te prevarante so razporedili v tri kategorije (lastniki, vrhovno poslovodstvo in zaposleni), izmed katerih največ prevar storijo zaposleni, med tem ko pa največjo škodo s prevarami povzročijo lastniki. Večina vzorcev prevar je podobna ne glede na regijo v kateri se prevara pojavi, zato so tudi ukrepi preprečevanja in odkrivanja dokaj enotni. Kot najučinkovitejše orožje zoper prevare navajajo tako imenovane vroče liniji oziroma mehanizmi anonimnega sporočanja prevar. Kot zelo učinkovito, vendar ne popolno orožje zoper prevare so tudi notranje kontrole, ki jih delimo na kontrole preprečevanja in kontrole odkrivanja. Prevar se najverjetneje ne bo moglo nikoli popolnoma preprečiti oziroma se jim izognit, vendar pa lahko z ustreznimi mehanizmi in kontrolami delno preprečujemo njihov pojav in povzročene izgube.
Keywords: gospodarski kriminal, prevare, kaznivo dejanje, raziskava, izgube, računovodska poročila, preprečevanje in odkrivanje prevar, notranje kontrole
Published: 10.12.2010; Views: 1757; Downloads: 177
.pdf Full text (1,00 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica