1. Razvoj kriminalitete belih ovratnikov v Republiki Sloveniji od 1990 do danes : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKristjan Malijanski, 2023, undergraduate thesis Abstract: Kriminaliteta belih ovratnikov se nanaša na nenasilne, finančno motivirane kriminalne dejavnosti, ki jih običajno izvajajo posamezniki ali organizacije v poslovnem ali poklicnem okolju. Pogosto je povezana s posamezniki na položajih zaupanja, avtoritete ali visokega družbenega statusa. Kazniva dejanja belih ovratnikov imajo lahko velike finančne posledice, saj povzročajo finančno škodo posameznikom, podjetjem in celotnemu gospodarstvu. Še danes nimamo točne definicije za tovrstno kriminaliteto, kar rezultira v težkem odkrivanju, preprečevanju in pregonu kaznivih dejanj, povezanih z njo. Navadno gre za dejanja uglednih ljudi na višjih družbenih položajih, ki so spoštovani v družbi in imajo visoko izobrazbo. Problem pa se pojavlja tudi v pozni opredelitvi tovrstnih dejanj kot nemoralnih in kaznivih, zaradi česar so se mnoga že uveljavila kot redna praksa. Med glave oblike kriminalitete belih ovratnikov uvrščamo slamnata podjetja, odtekanje denarja v davčne oaze in pranje denarja.
Zločini belih ovratnikov imajo več problematičnih vidikov, ki imajo lahko daljnosežne posledice. Ključna vprašanja, povezana s kriminaliteto belih ovratnikov, so finančne izgube, težavnost odkrivanja in pregona, izguba zaupanja, neenakomerno izvrševanje ter družbeni in gospodarski vpliv: kazniva dejanja belih ovratnikov imajo lahko obsežne družbene in gospodarske posledice.
Med pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da reševanje problematičnih vidikov kriminalitete belih ovratnikov zahteva večplasten pristop, ki vključuje stroge predpise, učinkovito izvrševanje, ozaveščanje javnosti in mednarodno sodelovanje. Ključnega pomena je spodbujati preglednost, okrepiti mehanizme odgovornosti in zagotoviti, da pravni sistem ustrezno obravnava kazniva dejanja belih ovratnikov, da se zaščitijo interesi posameznikov, podjetij in družbe kot celote. Keywords: kriminaliteta belih ovratnikov, odkrivanje, pregon, zgodovinski pregledi, Slovenija, diplomske naloge Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 486; Downloads: 91
Full text (2,33 MB) |
2. PRESOJA ZNAČILNOSTI KAZNIVIH DEJANJ S PODROČJA GOSPODARSKE KRIMINALITETEGregor Babšek, 2014, master's thesis Abstract: Izhodišče delovanja podjetja so cilji, ki izhajajo iz smotrov in razvojne zamisli upravljavcev podjetja. Temeljni cilj vsakega podjetja je ustvarjanje dobička in izkoriščanje poslovnih priložnosti v okolju in znotraj podjetja. Koncept poslovnih priložnosti, ki jih posamezniki ali organizirane skupine v podjetjih ali v njihovem okolju iščejo, ustvarjajo ali izrabljajo, je lahko zakonit, kot tudi nezakonit. Če priložnost obstaja, potem postavlja ljudi pred odločitve, ki jih najverjetneje ne bi bilo, če ne bi bilo priložnosti. Torej priložnost ustvarja številne možnosti za kaznivo dejanje. Glede na neenakomerno porazdelitev blagostanja in neenakost v družbenem sistemu države, pa imamo ljudje različne priložnost, ne le za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak tudi za nezakonito prilaščanje dobrin (Štager 2008, 2).
Živimo v času, v katerem imata kriminaliteta in kazensko pravosodje pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja. Gospodarska kriminaliteta je pojav, ki se kvantitativno in kvalitativno spreminja. Njene pojavne oblike so odvisne od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavljajo, od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje (UNP, 10). Gospodarski kriminal je že od nekdaj spremljajoč položaj civilizacijskega razvoja, ki škodljivo vpliva na njegove ekonomske pridobitve in dosežke. Nenehno naraščanje in vedno nove oblike gospodarskega kriminala imajo za posledico visoko raven zahtevnosti in zapletenosti postopkov njegovega odkrivanja in obvladovanja. Značilnost gospodarskega kriminala je njegovo neprestano spreminjanje in razvoj (Železinger 2008, 8). Gospodarska kriminaliteta je družbeno škodljiv pojav, ki povzroča neželene posledice na gospodarskem in socialno-družbenem področju.
Gospodarski kriminal lahko opišemo kot moralno-etično, poklicno, deviantno in kriminalno vedenje posameznikov, iz določenih, navadno višjih plasti družbe. Gospodarska kriminaliteta je odraz stabilnosti in nestabilnosti političnega in ekonomskega ustroja družbe; ta negativni pojav, ki ogroža socialno varnost ljudi, pa se širi zlasti v obdobjih temeljnih družbenih sprememb oz. reform (Trivunović 2010, 3).
Gospodarski kriminal je poleg klasičnih kaznivih dejanj proti premoženju, najpogostejša oblika kriminala. Prisotnost gospodarskega kriminala povzroča posameznikom, podjetjem in državi ogromno finančno škodo in posredne stroške, ki se jih v večini primerov ne da izmeriti. Tovrstna kazniva dejanja pa sočasno pri državljanih vzbujajo strah in odtujenost, dvigujejo zavarovalne premije in davke, povzročajo pa tudi rast nezaupanja v gospodarstvo, pravosodni sistem in državo kot celoto. Največja nevarnost, ki jo predstavlja gospodarski kriminal pa je, da se z zaslužkom, pridobljenim v nezakonitih poslih, financirajo zakoniti posli, s čimer se širi moč in vpliv nezakonite dejavnosti, ki sočasno začne predstavljati konkurenčno prednost v primerjavi s povsem zakonitim poslovanjem (Praznik 2011, 9).
V Republiki Sloveniji organi pregona zadnja leta neposredno ugotavljajo vse večjo posredno in neposredno premoženjsko škodo, ki jo tovrstni kriminal povzroča, v primerjavi s preteklostjo se veča tudi protipravno pridobljena premoženjska korist osumljencev oz. storilcev. Smiselno pa je opozoriti, da je zmanjšanje gospodarskega kriminala mogoče le ob učinkovitem nadzoru, omejevanju in preprečevanju le-tega (Praznik 2011, 10). Keywords: gospodarska kriminaliteta in zakonodaja, subjekti in žrtve gospodarske kriminalitete, odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje gospodarske kriminalitete, organi za odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje, pregon in preprečevanje gospodarske kriminalitete, odškodninska odgovornost poslovodstva, statistika in primeri gospodarske kriminalitete. Published in DKUM: 15.10.2014; Views: 2051; Downloads: 451
Full text (2,21 MB) |
3. DAVČNI VRTILJAKSandi Vidovič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan. Keywords: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev. Published in DKUM: 03.02.2011; Views: 4732; Downloads: 703
Full text (7,75 MB) |
4. KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKASimon Križnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan.
Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga.
Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov.
Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture. Keywords: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje. Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 3359; Downloads: 457
Full text (615,28 KB) |