| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 58
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Davčnopravni vidik odprave neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb
Aleš Kavrečič, 2016, master's thesis

Abstract: Davčna zakonodaja na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v večini držav članic EMU dovoljuje, da se strošek obresti iz dolžniškega financiranja, skladno z omejitvami, ki so prisotne na nacionalni ravni, obravnava kot davčno priznan odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo gospodarskih družb. To postavlja gospodarske družbe, ki so sposobne financirati poslovanje z lastnimi viri, v neenakopraven položaj, saj davčna zakonodaja stroška financiranja z lastnimi viri ne upošteva kot davčno priznanega odhodka. Taka naklonjenost davčne zakonodaje dolžniškemu financiranju spodbuja uporabo dolžniškega financiranja, kar dolgoročno negativno vpliva na finančno trdnost gospodarskih družb. Zadnja globalna gospodarska kriza je pokazala, kako lahko visoka zadolženost škodi ne le gospodarskim družbam, temveč tudi državam, ki so z dodatnim zadolževanjem poskušale preprečiti poglobitev gospodarske krize in so s tem breme prenesle nase, kar je za nekatere članice EMU pomenilo skorajšnjo nezmožnost poravnavanja lastnega dolga. Zato je toliko bolj pomembno, da se davčno zakonodajo na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb spremeni na način, da se v čim večji meri izenači davčna obravnava lastniškega in dolžniškega načina financiranja gospodarskih družb. Pričujoča magistrska naloga analizira, na kakšen način se lahko doseže odpravo neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb. Nadalje primerja metode, s katerimi se lahko odpravi neenakost obravnave lastniškega kapitala in kakšen pristop so posamezne države, članice Evropske unije, pri tem izbrale. Izpostavljeni sta predvsem Belgija in Italija, ki sta na tem področju v zadnjih desetih letih storili največ, in sicer z vpeljavo odbitka za lastniško financiranje (ACE). Pričujoče delo prouči možnosti za odpravo obravnave neenakosti lastniškega kapitala v Sloveniji po vzoru Belgije in Italije in možne učinke, ki bi jih ta metoda imela na gospodarske družbe v Sloveniji.
Keywords: Davčna neenakost, dobiček, gospodarska družba, gospodarska kriza, lastniško in dolžniško financiranje, odbitek za lastniško financiranje, odbitna obrestna mera, obdavčitev pravnih oseb, obresti kot davčno priznan odhodek.
Published: 19.10.2016; Views: 984; Downloads: 71
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
Posebnosti računovodenja v slovenskih socialnih podjetjih
Andreja Lutar-Skerbinjek, 2013, professional article

Abstract: V Sloveniji je bila z Zakonom o socialnem podjetništvu uvedena nova oblika podjetja, to je socialno podjetje. Ker ni nujno, da se podjetje ukvarja samo z dejavnostjo socialnega podjetništva, ampak zakon dovoljuje, da se lahko ukvarja tudi z drugo dejavnostjo, je treba spremljati stroške, prihodke in odhodke posebej za dejavnost socialnega podjetništva in posebej za drugo dejavnost. Prav tako obstajajo posebnosti, povezane s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev, in posebne oblike računovodskih izkazov. K računovodskim izkazom morajo socialna podjetja priložiti tudi ustrezna razkritja in pojasnila. V prispevku so predstavljene posebnosti računovodenja v socialnem podjetju, ki so podrobno opredeljene v Zakonu o socialnem podjetništvu in v Slovenskem računovodskem standardu 40 - Računovodske rešitve v socialnih podjetjih.
Keywords: podjetje, socialno podjetništvo, računovodstvo, sredstva, obveznosti, stroški, odhodek, prihodek, računovodski izkazi
Published: 21.12.2015; Views: 653; Downloads: 28
URL Link to full text

3.
OBDAVČITEV ŠPORTNIKA
Nejc Miložič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava predstavitev tipičnih dohodkov športnikov in sistem njihove obdavčitve. Na začetku naloge opredelim osnovni pojem športnika in davka, ki sta pomembna za nadaljnji potek naloge. V obsežnejšem osrednjem delu naloge opisujem temeljna načela ZDoh-2, ki so pomembna za obdavčitev športnika, predvsem razlikovanje med rezidentom in nerezidentom glede obdavčitve po viru dohodka. Nadalje sledi delitev na dohodke športnika iz zaposlitve in dohodke iz dejavnosti. Opisal sem tudi tipične odhodke športnika. Na tem mestu bi izpostavil prispevke v premostitveni sklad, saj gre za nov zakon in je tema zelo aktualna. Naslednja točka je najobsežnejša, gre za vrste dohodkov športnikov. Ukvarjam se z dohodki, ki jih športnik prejema od kluba, tukaj gre za precej zakonsko neurejeno področje, saj načeloma vsak športnik v kolektivnih športih izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja, svoje delo pa opravlja na podlagi civilnopravnih pogodb in ne na podlagi pogodbe o delovnem razmerju. Našteti so še nekateri najpogostejši dohodki, kot so premije, bonitete itd. Sledijo dohodki iz tekmovanj in nagrade in opis obdavčitve le teh. Kasneje sledijo še dohodki v obliki štipendij, donacij in sponzorstev. Ravno v povezavi s sponzorstvi je obdelana naslednja točka, ki prikazuje prenos dohodka športnika na pravno osebo in problematiko na to temo. V zadnji točki vsebinskega dela obravnavam problem dvojnega obdavčenja in mednarodne konvencije, ki to urejajo. Sledi zaključek in navajanje bibliografije.
Keywords: športnik, dohodek, davek, odhodek, obdavčenje, zavezanec, dohodnina
Published: 18.12.2014; Views: 1440; Downloads: 163
.pdf Full text (565,64 KB)

4.
OBDAVČITEV KMETA NA SLOVENSKEM
Polona Lipoglav, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Za svoje zaključno delo sem si izbrala temo obdavčitev kmeta iz vidika dohodnine. Osredotočila sem se na obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na Slovenskem. Slovensko kmetijstvo je bilo v zadnjem obdobju deležno številnih reform, sploh na davčnem področju. V povezavi s temi reformami se tudi struktura živečih na kmetijah počasi spreminja. V mislih imam predvsem poklicno kvalifikacijo ljudi, živečih v kmečkem gospodinjstvu. Tako od kmetijstva ne živijo, kot je včasih bilo značilno, neizobraženi ljudje, ampak višje izobražen kader, ki mora svoje znanje za svoj obstoj nenehno nadgrajevati. Podeželje predstavlja velik del slovenskega ozemlja. Kmetijstvo na Slovenskem je zelo raznoliko – od ribištva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva do številnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že same geografske značilnosti Slovenije nam pokažejo, kakšna je struktura kmetovanja, značilna za posamezno območje Slovenije, najsi gre za visokogorske kmetije z ekološko pridelavo ali do intenzivnega poljedelstva v nižinah in podobno. Z raziskavo sem se osredotočila na položaj kmeta z vidika dohodnine. Načeloma se kmetje smejo sami odločiti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili. To pravilo ima tudi izjemo, kjer so kmetje, ki so prejemniki nepovratnih sredstev iz Evropske unije, obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in v primeru obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Konec leta 2010 in 2011 je prišlo do sprememb pri obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpostavila sem obdavčitev po katastrskem dohodku, ki bo prinesla številne spremembe glede obdavčitve kmetijske dejavnosti. Pri sprejemanju poslovnih odločitev in načrtovanju samega razvoja kmetije je potrebno veliko pozornosti nameniti samemu dohodkovnemu položaju kmetij kot majhnih gospodarskih enot. Kmetje se čedalje bolj zavedajo, da morajo za obstoj kmetije in posledično preživetja družinskih članov, preudarjene investirati v dejavnost. Veliko pomoč pri tem imajo ukrepi za usmeritev kmetijske politike. Pred kratkim so se na novo načrtale usmeritve skupne kmetijske politike v Evropski uniji za obdobje do leta 2020, ki posredno dajejo smernice slovenskim kmetom pri njihovem gospodarjenju. Pri izdelavi mojega diplomskega dela sem uporabljala zakonodajo, ki je bila v veljavi tekom nastajanja tega dela. Večjo pozornost sem namenila spremenjenemu Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), sprejetega konec leta 2010. Oba zakona sta prinesla številne spremembe na področju osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kakšne posledice pa bosta imela zakona za kmeta na Slovenskem pa bo pokazal šele čas. Sama menim, da se kmetov ne bi smelo preveč davčno obremenjevati, saj so oni edini, ki ohranjajo izgled naše prelepe domovine. Ob prevelikih davčnih obremenitvah bi marsikatero kmečko gospodinjstvo propadlo, to pa bi imelo tako ekonomske kot demografske posledice.
Keywords: kmet, zemljišče, dohodek, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski prihodek, normirani odhodek
Published: 05.06.2012; Views: 3918; Downloads: 310
.pdf Full text (401,77 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica