| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
PRAVICE LATALSKIH POTNIKOV KOT POTROŠNIKOV V PRIMERU ZAMUDE LETALSKEGA PREVOZNIKA
Barbara Izlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Kljub upadu letalskega prometa v tem letu, splošni trendi kažejo na njegovo nenehno rast na letni ravni. Več potnikov pa pomeni tudi več problemov. Eden največjih so zamude. Poznate letalskega prevoznika, ki je vedno točen? Kot potniki – kakšne so vaše pravice? Kako vas pravo ščiti? Česa bi morali biti deležni? Kaj lahko zahtevate? Kako se lahko pritožite in se borite za svoje pravice? Po drugi strani pa – kakšna je odgovornost letalskega prevoznika? Pričujoče diplomsko delo se ukvarja s področjem varstva potrošnikov in s transportnim pravom, natančneje letalskim pravom in se skuša osredotočiti na pravice letalskih potnikov kot potrošnikov v primeru zamude letalskega prevoznika. Zamuda je opredeljena na splošno, posebej v letalskem pravu – njen pomen, klasifikacija in posledice. Iz posledic izhajajo pravice letalskih potnikov, tako do oskrbe kot do odškodnine; opisan pa je tudi način uveljavljanja teh pravic. Ker so pravice enega dolžnosti drugega, ne moremo mimo odgovornosti letalskega prevoznika v primeru zamude, kjer je prav tako opisan zgodovinski pregled do Montrealske konvencije, po kateri omejitev prevoznika pri prevozu oseb več ne obstaja, za kar si prizadevajo tudi v drugih transportnih panogah. Na kratko smo osvetlili tudi zastaranje terjatev. Kar obsežno poglavje pa smo namenili pregledu statistike glede letalskega prometa v Sloveniji in Evropski uniji, statistiki pritožb na Evropski potrošniški center ter navedli možnosti izboljšav problematike.
Keywords: pravo varstva potrošnikov, pravice letalskih potnikov, zamuda leta, odgovornost letalskega prevoznika, prevozno pravo, prometno pravo
Published: 24.12.2009; Views: 2441; Downloads: 365
.pdf Full text (1,51 MB)

3.
ODGOVORNOST LETALSKIH PREVOZNIKOV
Katarina Ravnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih stotih letih se je s hitrim razvojem letalstva pričelo razvijati tudi letalsko pravo. Kljub temu, da le - to sodi med najmlajšo transportno panogo, pa lahko potrdimo, da je v zelo kratkem času doseglo velik napredek. Veliko mitov in zgodb govori o več ali manj uspešnih poskusih letenja, vendar pa kot prva, ki jima je uspelo osvojiti nebo in poleteti z motornim letalom, štejemo brata Wright (1903). Temu je sledila prva svetovna vojna, ki je doprinesla hiter razvoj letalstva, predvsem razvoj letal v izvidniške vojaške namene. Kasneje so se zaradi velikega povpraševanja po čim hitrejšem transportu začela množično graditi lelališča in mednarodne letalske linije. Sorazmerno s povečanjem prometa pa je raslo tudi število letalskih nesreč, katere so se povečini končale z večjo gmotno škodo in tudi s smrtnimi žrtvami. Za ureditev stanja v letalskem prometu in zagotovitve odgovornosti letalskih prevoznikov do potnikov in tovora, je bilo nujno potrebno postaviti zakonske okvire, kateri pa so zaradi same narave dejavnosti morali presegati tudi nacionalne meje. Čikaška konferenca je mejnik v kodificiranju in legislaciji mednarodnega letalskega prava in velja za primarni vir mednarodnega letalskega javnega prava. V večini držav je do nedavnega veljal varšavski sistem, ki pa je doživel kar nekaj sprememb in dopolnitev. Montrealska konvencija je stopila korak naprej in odpravila zgornjo mejo višine odgovornosti letalskega prevoznika v primeru smrti ali poškodbe potnika in tako postavila nov mejnik v zračnem prevozu.
Keywords: odgovornost letalskega prevoznika, neomejena odgovornost, odškodninska odgovornost, letalsko pravo, odškodnina, mednarodno pravo, mednarodne konvencije, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalska nesreča.
Published: 10.02.2010; Views: 3423; Downloads: 508
.pdf Full text (412,90 KB)

4.
OBVEZNOSTI PREVOZNIKA PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU TOVORA
Aleš Krivanik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pri prevozu tovora po cesti, se prevozniki vsakodnevno srečujejo z različnimi ovirami, v svoji že ustaljeni prevozniški praksi. V diplomskem delu sem pozornost posvetil obveznostim prevoznika, na katere mora biti pozoren pri nakladanju in razkladanju tovora. Kot specialist na transportnem področju, redko pozna relevantne predpise in tako prihaja do razkoraka med običajno prakso prevoznikov in predpisi. Izpolnitev obveznosti prevoznika pri nakladanju tovora v veliki meri pripomore k uspešni in varni izvedbi prevoza. Na drugi strani pa upoštevanje obveznosti pri razkladanju, pomeni uspešen konec prevoza in s tem izpolnitev pogodbenih obveznosti. Vzporedno pa pri teh dveh operacijah izpostavljam problematiko odgovornosti prevoznikov za njihove voznike in izpolnitvene pomočnike. Pomembno je namreč, da prevozniki, kljub temu, da sami niso fizično prisotni pri izvedbi naklada, prevoza in razklada, vseeno odškodninsko odgovarjajo za dejanja svojih delavcev in izpolnitvenih pomočnikov. Omenjena pa je tudi problematika prevoznika pri izročitvi tovora, kadar pride do tako imenovanih ovir pri izročitvi.
Keywords: prevoz tovora po cesti, prevoznik, prevozna pogodba, nakladanje tovora, navodila pri nakladanju, razkladanje tovora, navodila pri razkladanju, odgovornost prevoznika
Published: 27.02.2013; Views: 1675; Downloads: 375
.pdf Full text (787,65 KB)

5.
RAZMEJITEV MED ZAPOREDNIM PREVOZOM, PODPREVOZOM IN MULTIMODALNIM PREVOZOM
Valentina Pavušek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o razmejitvi treh oblik prevoznih pogodb pri katerih je udeleženih več prevoznikov; to so: zaporedni prevoz, podprevoz in multimodalni prevoz. Vsebina pravnih pravil, ki zadevajo zaporedni prevoz, podprevoz in multimodalni prevoz ni enotna v štirih vejah prevoza znotraj nacionalne in mednarodne ureditve. Obligacijski zakonik kot splošni predpis določa vsebino zaporednega prevoza in podprevoza. Zaporedni prevoz je tisti prevoz pri katerem je zaporedoma udeleženih več prevoznikov. Zaporedni prevozniki odgovarjajo za škodo, izgubo ali zamudo solidarno. Podprevoz nastane kadar prevoznik poveri izvedbo dela ali celote prevoza podizvajaicu oziroma podprevozniku. Podprevoznik, ki pri prevzemu tovora prevzame tudi tovorni list, postane zaporedni prevoznik in solidarno odgovarja pošiljatelju. Vsebina teh institutov pa je raznolika znotraj panožnih zakonov. Multimodalni prevoz ni urejen v splošnem predpisu, njegova vsebina pa je enako urejena v predpisih o ladijskem, cestnem in letalskem prevozu, le železniški prevoz ga ne pozna. Multimodalni prevoz nastane, kadar se za prevoz tovora zavežejo prevozniki vsaj dveh različnih prevoznih panog. Podjemnik multimodalnega prevoza odgovarja po enotnih pravilih za celotno prevozno pot. Mednarodni multimodalni prevoz je neurejen, zato je avtonomija strank tista, ki ob pomoči avtonomnih pravil mednarodnih organizacij, določa vsebino pravic in obveznosti iz pogodbe o multimodalnem prevozu.
Keywords: Zaporedni prevoz, podprevoz, multimodalni prevoz, tovorni list, solidarna odgovornost zaporednega prevoznika, enotna pravila odgovornosti za podjemnika multimodalnega prevoza.
Published: 04.08.2015; Views: 1020; Downloads: 231
.pdf Full text (251,64 KB)

6.
ODGOVORNOST SODELUJOČIH OSEB PRI PREVOZU TOVORA
Borut Radolič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava različne oblike sodelovanja oseb pri prevozu tovora, upoštevajoč slovensko ureditev in ureditev v mednarodnih konvencijah. V nalogi je postavljena osnovna delitev oblik sodelovanja več oseb pri prevozu na podlagi prevoznega sredstva oziroma prevozne panoge, v okviru katere se takšen prevoz opravlja. Pri sodelovanju več oseb v okviru iste prevozne panoge je obravnavan podprevoz in zaporedni prevoz. Ključni razmejitveni kriterij razlikovanja med posameznimi oblikami sodelovanja prevoznikov iste prevozne panoge je v načinu nastanka pravnega razmerja in obstoju pogodbene volje pošiljatelja oziroma naročnika prevoza, da prevoz opravi več prevoznikov. Pri podprevozu ne nastane pogodbeno razmerje med podprevoznikom in pošiljateljem, saj le-ta ne prevzame tovornega lista. Bistvena značilnost zaporednega prevoza je v tem, da prevoznik, ki zaupa prevoz drugemu prevozniku, le-temu tudi izroči tovorni list. Posledica takšne izročitve tovornega lista je, da s sprejemom tovornega lista in pošiljke novi prevoznik vstopi v pravno razmerje med prevoznikom in pošiljateljem in s tem postane stranka osnovne prevozne pogodbe. Zaporedni prevoz je obravnavan v okviru posamezne prevozne panoge, pri tem pa so izpostavljene tudi ključne razlike glede na mednarodno ureditev. Na področju sodelovanja več prevoznikov iz različnih prevoznih panog so v nalogi obdelani pojmi kombiniranega oziroma mešanega prevoza ter multimodalnega prevoza. Pri kombiniranem ali mešanem prevozu sodelujejo prevozniki iz različnih prevoznih panog, odgovornost prevoznikov pa je urejena po principu mrežaste odgovornosti. Navedeno predstavlja tudi ključno razliko v primerjavi z multimodalnim prevozom, pri katerem sicer tudi sodelujejo prevozniki iz različnih prometnih panog, vendar pa za celoten prevoz odgovarja podjemnik multimodalnga prevoza po principu enotne odgovornosti. Prav preučevanje odgovornosti prevoznika v okviru posamezne prevozne panoge in uporaba teh pravil v primeru sodelovanja več prevoznikov pri prevozu pa predstavlja ključni del magistrske naloge. Odgovornost prevoznika je urejena po pravilih objektivne odgovornosti, razen za področje pomorskega prava, kjer velja ureditev po pravilih subjektivne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. V nalogi so obravnavane tudi razlike med ureditvijo v nacionalni zakonodaji in mednarodnih konvencijah. Pri ureditvi odgovornosti v primeru zaporednega prevoza velja, da so prevozniki, ki so pri takšnem prevozu sodelovali, pošiljatelju solidarno odgovorni, pri čemer se v razmerju med sodelujočimi prevozniki porazdelitev bremena določi na podlagi odgovornosti, ki velja med njimi. Odgovornost v kombiniranem prevozu temelji na principu mrežaste odgovornosti, kar pomeni, da je način oziroma obseg preučevanja odgovornosti prevoznika v kombiniranem prevozu odvisen od kraja nastanka škodnega dogodka oziroma od ureditve odgovornosti v pravu, v katerem se je škoda pripetila. Takšna ureditev v praksi povzroča nemalo težav, zato je vse bolj prevladujoča ureditev multimodalnega prevoza, v okviru katere se kot ključna oseba pojavlja podjemnik multimodalnega prevoza in odgovarja za škodo po enotnem principu, ki temelji na subjektivni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Princip enotne odgovornosti nedvomno predstavlja izboljšanje položaja pošiljatelja, saj je za celotno pravno razmerje in vse izvedene aktivnosti ves čas povsem jasno, katero pravo se bo uporabilo in kakšne bodo predpostavke odgovornosti. Področje multimodalnega prevoza je urejeno v posameznih prevoznih zakonih, razen v segmentu železniškega prava. Ureditev v nacionalni zakonodaji je izvedena po vzoru ureditve v Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem multimodalnem transportu iz leta 1980, ki pa (še) ni v veljavi. Zaradi navedenega je v prihodnosti mogoče pričakovati nadaljnji razvoj tega področja, ki bo zaokrožen s sprejetjem oziroma spremembami obstoječe Konvencije.
Keywords: Podprevoz, zaporedni prevoz, kombinirani prevoz, multimodalni prevoz, odgovornost prevoznika, princip enotne odgovornost, princip mrežaste odgovornosti, objektivna odgovornost, subjektivna odgovornost
Published: 17.11.2016; Views: 610; Downloads: 96
.pdf Full text (960,56 KB)

7.
POGODBE PRI PREVOZU BLAGA V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU
Tine Šrot, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Prevoz blaga v cestnem in železniškem prometu spada v pogodbeno pravo, kar posledično pomeni, da je za sklenitev pogodbe obvezno, da stranki soglašata o vseh bistvenih sestavinah. Pri železniškem prevozu pa je za sklenitev pogodbe potrebna še določena obličnost, saj je pogodba o prevozu blaga v železniškem prometu realni kontrakt. V nalogi sem obravnaval tudi, kaj se zgodi v primeru, če stranki ne soglašata o bistvenih sestavinah in prišel do ugotovitve, da prevozna pogodba ne more biti veljavno sklenjena. V primeru, da se stranki ne sporazumeta o odplačnem namenu prevozne pogodbe je pogodba brez te bistvene sestavine še vedno lahko veljavno sklenjena, vendar ni mogoče več govoriti o prevozni pogodbi. Ker je odplačnost bistvena sestavina prevozne pogodbe pomeni, da mora biti ob sklenitvi vedno izkazan odplačni namen oziroma mora biti določena točna prevoznina (železniški prevoz blaga). Kdo plača stroške prevoza je odvisno od dogovorov v pogodbi, in pa od tarifnega sistema (v železniškem prometu). Stranki pa lahko določita plačnika prevoza tudi kar v tovornem listu. Pri preučevanju prevoznih pogodb sem ugotovil, da je tovorni list zelo pomembna listina, ki ima v železniškem prometu konstitutivno funkcijo. V cestnem prevozu blaga je izdaja tovornega lista fakultativna, vendar ga stranke v praksi zelo pogosto izdajo, predvsem zaradi njegove dokazne funkcije. Ker ima tovorni list posebno dokazno funkcijo je zakonodajalec podrobno predpisal katere sestavine mora tovorni list vsebovati. Obravnaval pa sem tudi vprašanje odgovornosti prevoznika oziroma kako se lahko prevoznik ekskulpira odgovornosti. Ugotovil sem, da prevoznik za poškodbo ali izgubo blaga in za zamudo odgovarja objektivno. Odgovornosti pa se lahko reši po splošnih oprostilnih razlogih ali po posebnih oprostilnih razlogih. Splošni oprostilni razlogi zajemajo poškodbo, izgubo in zamudo, medtem ko posebni oprostilni razlogi zajemajo le poškodo in izgubo blaga. Bistvena razlika med splošnimi in posebnimi oprostilnimi razlogi je, da mora prevoznik pri splošnih dokazati višjo silo, medtem ko je pri posebnih oprostilnih razlogih za ekskulpacijo dovoj le verjetnost. Za konec sem obravnaval še zastaralne roke, saj se le-ti pojavljajo v vseh pogodbenih razmerjih. Prišel sem do ugotovitve, da so zastaralni roki pri prevoznih pogodbah precej krajši od splošnega petletnega zastaralnega roka. Za terjatve iz pogodbe o prevozu blaga v cestnem prometu velja enoletni zastaralni rok, medtem ko sta pri železniškem prevozu dva zastaralna roka, šestmesečni in enoletni zastaralni rok.
Keywords: Prevozno pravo, prevozna pogodba, železniški prevoz, cestni prevoz, odgovornost prevoznika, ekskulpacija odgovornosti, stroški prevoza, tovorni list, konsenzualni kontrakt, realni kontrakt, zastaranje, bistvene sestavine pogodbe.
Published: 18.11.2016; Views: 1021; Downloads: 128
.pdf Full text (1013,77 KB)

8.
Pravice potnika v železniškem prometu za primer zamude in odpovedi prevoza
Matic Jan Gradišnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dinamični način življenja sili ljudi, da tekom svojega življenja posegajo po različnih prevoznih sredstvih. Najbolj razširjen je verjetno cestni promet, vendar je želja Evropske unije bila, da bi ljudje začeli posegati več po železniških storitvah. Zato je bil železniški prevoz deležen številnih zakonodajnih aktov Evropske unije, s katerimi so želeli posodobiti storitve in zagotoviti večjo varstvo potnikov v železniškem prometu, kadar pride do nevšečnosti kot so zamuda ali odpoved prevoza. Temeljni pravni akt, ki ureja pravice potnikov v železniškem prometu, je Uredba (ES) št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (v nadaljevanju: Uredba). Uredba za razliko od Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (v nadaljevanju: ZPPŽP) potniku nudi večjo varstvo v primeru zamude ali odpovedi. ZPPŽP predvideva v primeru zamude ali odpovedi samo nadomestni prevoz do namembne ali odhodne postaje ali sorazmerno vrnitev prevoznine. Uredba pa je zadevo uredila bolj kompleksno in potniku zagotavlja pravico do povračila in preusmeritve, pravico do nadomestila cene vozovnice in pravico do pomoči in odškodnino. Potrebno je upoštevati, da te pravice, ki mu jih zagotavlja Uredba, lahko potnik uveljavlja samo, če je zamuda daljša kot 60 minut. Uredba vzpostavlja strožjo obliko odgovornosti za škodo, saj ugotovimo, da gre za objektivno odgovornost. Za vse ostale oblike škode, ki se pojavijo zaradi zamude ali odpovedi, Uredba napotuje na nacionalno pravo, ki vzpostavlja subjektivno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. ZPPŽP določa, da se povrne vsa škoda, ki jo je potnik dokazal, da jo je imel zaradi zamude ali odpovedi prevoza.
Keywords: prevoz potnikov, železniški prevoz, zamuda prevoza, odpoved prevoza, pravice potnikov, odškodninska odgovornost prevoznika, razbremenitev odškodninske odgovornosti, Uredba (ES) št. 1371/2007.
Published: 21.09.2018; Views: 176; Downloads: 40
.pdf Full text (362,49 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica