Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo z naslovom obravnava trajnostno vedenje posameznikov v zasebnem in poklicnem okolju. Namen raziskave je primerjati, v kateri sferi ljudje pogosteje ravnajo obnovljivo, ter ugotoviti, v kolikšni meri se vedenje prenaša iz doma v službo in obratno. Teoretični del zajema pregled zgodovinskega razvoja trajnostnega koncepta, ključnih avtorjev in zakonodajnih okvirov. Empirični del temelji na anketni raziskavi. Rezultati naše naloge kažejo, da obstajajo razlike glede na kontekst, vendar se trajnostne navade pogosto prenašajo med obema sferama. Posamezniki, ki doma ravnajo trajnostno, so k temu bolj zavezani tudi na delovnem mestu, še posebej, če jih podjetja pri tem podpirajo.
Keywords: trajnost, odgovornost, okolje, dom, služba
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 43
Full text (1,84 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava odgovornost ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu v zvezi s kršitvami avtorskih pravic. Zaradi hitrega napredka digitalnih tehnologij se pojavljajo novi načini izkoriščanja avtorskih del, hkrati pa se pojavljajo tudi nove možnosti kršitve avtorskih pravic. Nenehno spreminjanje regulativnega okvirja na področju avtorske in sorodnih pravic je zato vselej pomembno. K temu je prispevala Direktiva 2019/790, ki je na področju avtorskega prava na digitalnem trgu v EU osrednji predpis. S členom 17 je določila nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu. V nalogi je prikazano, kako je sodna praksa Sodišča EU s široko razlago pojma priobčitve javnosti že pred sprejetjem Direktive 2019/790 pripisovala odgovornost PSDVS za kršitve avtorske in sorodnih pravic, ki so jih izvedli uporabniki platform. Ti so takrat še zmeraj imeli možnost, da se razbremenijo na podlagi določbe varnega pristana iz člena 14(1) Direktive 2000/31 (zdaj urejene v členu 6 Akta o digitalnih storitvah). Nova ureditev po Direktivi 2019/790 pa PSDVS omogoča razbremenitev odgovornosti za dejanja priobčitve njihovih uporabnikov le, če delujejo v skladu s predpisanimi obveznostmi. Te obveznosti so prizadevanje za pridobitev dovoljenja od imetnikov pravic, vzpostavitev avtomatiziranega sistema filtriranja vsebin, in da ob prejemu utemeljenega obvestila imetnika ravnajo hitro, da kršitve odstranijo ter preprečijo dostopnost prijavljenih vsebin v prihodnje. V povezavi z izpolnjevanjem slednjih obveznosti naletimo na določene ovire. Zakonodajalec EU je z obveznostjo prizadevanja za pridobitev dovoljenja želel preprečiti nastajanje vrednostne vrzeli med PSDVS in imetniki pravic. Ker standard „prizadevanja za pridobitev dovoljenja“ ni pojasnjen, cilj po zmanjševanju vrednostne vrzeli ni učinkovito izpolnjen. Konkretizacija standarda je zato pri prenosu Direktive 2019/790 vselej potrebna. Največ polemik se pri novi ureditvi pojavlja glede obveznosti vzpostavitve sistema avtomatiziranega filtriranja vsebin. Ta namreč lahko privede do situacije prekomernega blokiranja vsebin, kar ogroža pravico uporabnikov do svobode izražanja na spletu. Magistrsko delo zato preučuje pravne mehanizme, s katerimi je mogoče takšne situacije preprečiti. Podani sta dve rešitvi, in sicer možnost predhodnega označevanja (pre-flagging) in izjema za krajša dela. Ti mehanizmi so bili vzpostavljeni v nemškem pravnem sistemu ob prenosu Direktive 2019/790 in so prepoznani kot učinkovita sredstva za preprečitev prekomernega posega v svobodo izražanja. Obveznost vzpostavitve avtomatiziranega sistema filtriranja je lahko problematična tudi z vidika prepovedi splošne obveznosti spremljanja, zato naloga obravnava tudi problem pravne negotovosti, ki se pojavlja pri razmerju med obveznostjo vzpostavitve sistema filtriranja in prepovedjo splošne obveznosti spremljanja. V nalogi je obravnavana tudi sodba Youtube/Cyando ter odgovor na vprašanje, kako nova ureditev odgovornosti PSDVS vpliva na izid v zadevnem primeru. Ugotovljeno je, da se je že pred sprejetjem Direktive 2019/790 Sodišče EU nagibalo k vzpostavitvi režima odgovornosti kot ga poznamo danes, kljub temu pa lahko opazimo tudi določene spremembe.
Keywords: odgovornost za kršitve avtorskih pravic na spletu, ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu, priobčitev javnosti, vrednostna vrzel, avtomatizirani sistemi filtriranja vsebin, izjeme in omejitve avtorskih pravic na spletu, svoboda izražanja na spletu.
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,50 MB)

Abstract: Zdravila že od nekdaj spremljajo človeštvo kot nepogrešljiv del zdravljenja in ohranjanja zdravja. Namenjena so izboljšanju kakovosti življenja, vendar je njihova uporaba pogosto zaznamovana z napetostjo med koristmi in tveganji, saj lahko povzročijo nasprotno od pričakovane koristi, tj. neželene učinke. Zaradi tveganj se pojavlja potreba po učinkoviti ureditvi odškodninske odgovornosti, katere glavni cilj je zaščita uporabnikov zdravil, hkrati pa se ne sme zavirati razvoja in dostopnosti zdravil. Posebne pravne izzive povzročajo nepričakovani neželeni učinki, ki niso vnaprej znani uporabnikom in lahko v nekaterih primerih povzročijo resno škodo. V nalogi je obravnavana pravna ureditev odškodninske odgovornosti za neželene učinke zdravil, pri čemer se primerjalno analizirata slovensko in nemško pravo. Ugotovljeno je, da sta obe ureditvi zasnovani na objektivni odgovornosti, vendar med njima obstajajo pomembne razlike, tako na ravni materialnega kot tudi procesnega prava. V slovenskem pravu je področje sicer zakonsko urejeno, vendar ostaja pomanjkljivo razvito v praksi, kar oškodovancem otežuje položaj. Nemška ureditev je na drugi strani normativno bolj izdelana in dopolnjena z obsežno sodno prakso, ki oblikuje jasnejše standarde za presojo odgovornosti. Vprašanja, ki so obravnavana v nalogi so ključna, saj ne glede na strogo regulacijo, zaradi same narave zdravil in njihove široke uporabe prihaja do nastanka škode, čemur se je nemogoče popolnoma izogniti. Pregledna in jasna obravnava možnosti doseganja odškodnine, ki jo ima uporabnik pa je zanj zelo pomembna. Bistveno je tudi katera pravila za povrnitev škode se uporabijo v primerih nepričakovanih neželenih učinkov. Del naloge je osredotočen na nemško ureditev, ki je na področju zdravil zelo natančna in ureja mnoga vprašanja, ki v Sloveniji ostajajo neurejena. Posebej je izpostavljeno vprašanje vzročne zveze, ki v slovenski posebni (lex specialis) ureditvi za področje zdravil ni izrecno urejena, zato se rešuje s pomočjo splošnih pravil o objektivni odgovornosti. Nasprotno pa nemška pravna ureditev vključuje natančnejša pravila, ki v določenih primerih omogočajo domnevo vzročne zveze.
Keywords: farmakovigilanca, odškodninska odgovornost, klinično preskušanje, producentska odgovornost, varstvo potrošnikov
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (2,56 MB)

Abstract: Ta magistrska naloga obravnava etični kodeks računovodskih strokovnjakov in njegov pomen v praksi gospodarskih revizorjev. Osredotoča se na ključne elemente etične zavesti, odgovornosti ter profesionalizma, ki naj bi oblikovali ravnanje revizorjev v dinamičnem in pogosto zapletenem poslovnem okolju. V okviru dela so analizirani izzivi, s katerimi se revizorji srečujejo, vključujoč pritiske različnih deležnikov in možne etične dileme, ki lahko vplivajo na njihovo odločanje. Kljub različnim izzivom poudarja potrebo po integraciji etike v poslovne prakse in razvoj resničnih orodij za obravnavo etičnih dilem. Delo prav tako predlaga konkretne ukrepe za krepitev etične ozaveščenosti med revizorji, vključno z izboljšanjem izobraževalnih programov, spodbujanjem odprte komunikacije in vzpostavljanjem varnih kanalov za poročanje o nepravilnostih. Namen te magistrske naloge je preučiti in analizirati vlogo etičnih smernic v revizijski praksi ter ponuditi priporočila za izboljšanje etične ozaveščenosti, odgovornosti in profesionalizma med gospodarskimi revizorji. S tem želimo prispevati k razumevanju, kako etični standardi vplivajo na kakovost revizijskega dela in s tem na zaupanje deležnikov v računovodske informacije. Naloga poskuša tudi osvetliti potrebo po praktičnih rešitvah, ki bodo revizorjem olajšale spoprijemanje z etičnimi dilemami in zmanjšale tveganje za neetično ravnanje.
Keywords: Etika, revizija, kodeks, davki, poklicna odgovornost.
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,20 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava kaznivo dejanje krive ovadbe kot specifično obliko zlorabe kazenskega pregona, ki ima lahko resne posledice za posameznika in negativno vpliva na delovanje pravne države. Analiza magistrskega dela je osredotočena na pravno opredelitev kaznivega dejanja krive ovadbe, njegove konstitutivne elemente ter razmejitev do sorodnih kaznivih dejanj, zlasti obrekovanja in krive izpovedbe. Posebna pozornost je namenjena zahtevnosti dokazovanja krivde, ki predstavlja enega temeljnih elementov navedenega kaznivega dejanja. Podrobneje so obravnavani direktni naklep, zavest o neresničnosti navedb in voljna komponenta – torej namen sprožiti kazenski postopek zoper osebo, za katero naznanitelj ve, da kaznivega dejanja ni storila. Ključna elementa kaznivega dejanja krive ovadbe sta (1) zavest storilca, da ovadena oseba ni storila kaznivega dejanja in (2) zavedanje o neresničnosti navedb, ki jih podaja izključno z namenom, da zoper ovadeno osebo sproži kazenski postopek. Prav ti elementi ločujejo kaznivo dejanje krive ovadbe od dobronamernih, a neutemeljenih ovadb. Poseben pomen se pripisuje utemeljitvi, zakaj je pomembno, da je kaznivo dejanje krive ovadbe izrecno urejeno v Kazenskem zakoniku. Jasna in nedvoumna pravna opredelitev prispeva k varovanju posameznikove pravne varnosti ter integritete kazenskega postopka. Le s takšno opredelitvijo je mogoče učinkovito razlikovati med dobronamernimi, a neutemeljenimi ovadbami, ter tistimi, katerih cilj je zloraba pravosodnega sistema. Kriva ovadba kot zloraba kazenskega pregona ne povzroča zgolj hudih posledic za posameznika, temveč spodkopava tudi temeljna načela pravne države. Zato se naloga osredotoča tudi na družbene in psihološke posledice neupravičenega vpletanja posameznika v kazenski postopek, pri čemer so posebej izpostavljene stigmatizacija, izguba ugleda in socialna izključenost. Naloga osvetljuje tudi učinkovitost zaščitnih mehanizmov, ki jih slovenski pravni red zagotavlja posamezniku v primeru neutemeljenega kazenskega pregona.
Keywords: kazenska odgovornost, kriva ovadba, kaznivo dejanje, kazenski postopek, pravni vidik stigmatizacije, zloraba kazenskega postopka, dokazni standard v kazenskem postopku
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,02 MB)