| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ODŠKODNINSKA OBVEZNOST ČLANA NADZORNEGA SVETA DELNIŠKE DRUŽBE
Zlatko Ratej, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtor se v prispevku ukvarja s pojmom odškodninske obveznosti članov nadzornega sveta delniške družbe v dvotirnem sistemu upravljanja. Dejanja članov nadzornega sveta, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Vsak član mora, ko ravna kot član organa družbe, delovati v skladu s standardom vestnega in poštenega strokovnjaka. S prevzemom funkcije je splošna obveznost članov nadzornega sveta dolžnost skrbnosti, dolžnost zvestobe družbi in varovanje poslovnih skrivnosti. V nasprotnem primeru nastane odškodninska obveznost do družbe, upnikov ali delničarjev. Avtor ugotavlja, da je odškodninska obveznost članov nadzornega sveta individualna in da ne nastane odškodninska obveznost organa. V vsakem konkretnem primeru moramo ugotoviti, ali je določen član nadzornega sveta ravnal s skrbnostjo dobrega in poštenega strokovnjaka. Merilo za presojo krivde je tipizirano in določeno kot objektivne dolžnosti, ki niso odvisne od znanja in izkušenj določenega člana.
Keywords: odškodninska obveznost, nadzorni svet, delniška družba, skrbnost in odgovornost, predpostavke odškodninske obveznosti
Published: 15.03.2012; Views: 1920; Downloads: 317
.pdf Full text (887,56 KB)

2.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ČLANICE ZARADI NESPOŠTOVANJA PRAVA EU - HIBRIDNOST PRAVIL NACIONALNEGA IN PRAVA EU
Bojana Vogrinec, 2011, master's thesis

Abstract: Temeljno načelo odškodninske odgovornosti države zaradi kršitev prava EU je plod dolgoletne prakse Sodišča Eropske unije. Zagotavlja učinkovito uveljavljanje pravic, ki jih posameznikom podeljuje pravo EU v pravnih redih držav članic. Sistema varstva pravic v pravu EU zagotavlja posamezniku neposredno uporabo pravil EU torej pravil, ki niso pravila notranjega prava njegove države članice tako, da se na ta pravila lahko sklicuje neposredno pred domačimi državnimi organi in sodišči. Jedro naloge se ne nanaša na raziskovanje pravic, ki jih pravo EU podeljuje posameznikom, prav tako ni namen te naloge, poglobljeno raziskati pravna sredstva zoper državo članico, domnevno kršiteljico prava EU, pač pa je osrednjega pomena preučitev vpliva kršitev obveznosti, ki so jih s pravnim redom EU prevzele države članice do posameznikov. Magistrska naloga se ukvarja s situacijami v katerih prihaja do nasprotij med pravicami, ki jih posameznikom podeljuje pravo EU in ravnanjem držav članic. Raziskovanje, ali obstaja odškodninska odgovornost države zaradi nespoštovanja prava EU ter raziskovanje predpostavk, ki morajo biti pri tem izpolnjene temelji na sodbah Sodišča EU, ki segajo v različna obdobja razvoja evropske integracije. Pri tem se naloga osredotoča predvsem na odgovornost države za škodo, ki jo lahko s svojim aktivnim ali pasivnim ravnanjem pri implementaciji prava EU povzroči posameznikom.
Keywords: Pravo EU, odškodninska odgovornost države zaradi kršitev prava EU, kršitev prava EU, predpostavke odškodninske odgovornosti po pravu EU.
Published: 19.04.2012; Views: 3056; Downloads: 795
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PO KONVENICIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA IN OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU
Lovro Jurgec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarski subjekti so v današnjem času vse bolj vpeti v mednarodne gospodarske tokove. Pri tem se pogosto pojavljajo težave, ki izhajajo iz različnih pravnih ureditev posameznih pravnih področij. To pogosto predstavlja oviro pri poslovanju in posledično gospodarskemu napredku, saj se zaradi morebitnih težav, ki izhajajo iz nepoznavanja tujega pravnega reda gospodarski subjekti pogosto ne bodo odločili za poslovanje s gospodarskimi družbami iz tujine. Zaradi tega se v modernem času pojavljajo unificirana pravila, ki znatno olajšujejo poslovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav. Takšno unificirano pravno ureditev na področju prodajne pogodbe predstavlja tudi Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, ki se pri ureditvi posameznih področij pogodbenega prava razlikuje od slovenske pravne ureditve. V diplomskem delu se ukvarjam s primerjavo pravnih ureditev poslovne odškodninske odgovornosti v slovenski pravni ureditvi in v Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, pri čemer se posebej posvetim primerjavi pravne narave odškodninske odgovornosti in obsega povrnitve škode v obeh pravnih ureditvah, saj se ravno v zvezi s tema dvema pojmoma pojavljajo največje razlike med navedenima pravnima ureditvama.
Keywords: Poslovna odškodninska odgovornost, Obligacijski zakonik, Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, pravna narava poslovne odškodninske odgovornosti, obseg povrnitve škode.
Published: 17.12.2012; Views: 1535; Downloads: 278
.pdf Full text (410,03 KB)

4.
RAZBREMENILNI RAZLOGI POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI
Mitja Robin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Institut razbremenilnih razlogov poslovne odškodninske odgovornosti je v slovenski pravni teoriji deležen številnih, precej različnih razlag. Določba 240. člena Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Na podlagi te določbe so različni avtorji opredelili poslovno odškodninsko odgovornost v slovenskem pravu tako za krivdno oz. subjektivno kot za objektivno odgovornost. Avtorji, ki se zavzemajo za koncepcijo krivdne odgovornosti, to utemeljujejo z dejstvom, da zakon ne določa, da bi se dolžnik lahko razbremenil zgolj zaradi zunanjih okoliščin, tako kot je določeno pri razbremenitvi objektivne odgovornosti, temveč lahko pridejo v poštev tudi notranje okoliščine. Bistveno je obvladovanje okoliščin, ki lahko preprečijo pravilno izpolnitev pogodbe in ne njihov izvor. Se pa mnenja posameznih avtorjev razlikujejo po načinu presoje ravnanja dolžnika glede obvladovanja škodljivih okoliščin. Nekateri menijo, da mora dolžnik ravnati kot dober gospodar, kar pomeni z ustrezno skrbnostjo, ki se presoja po abstraktnih merilih, medtem ko drugi izhajajo iz zmožnosti in prizadevanj konkretnega zavezanca, in ne po abstraktnem merilu. Novejša teorija se sicer bolj nagiba k objektivni odgovornosti, utemeljeno na razmejitvi med notranjimi in zunanjimi tveganji (riziki). Notranja tveganja so tista, ki izvirajo iz notranje sfere dolžnika in jih ta lahko obvladuje oziroma jih mora obvladati, zunanja tveganja pa so tista, ki so zunaj sfere pravnega subjekta in jih ta ne more oziroma jih ni dolžan obvladati. Dolžnik se lahko razbremeni poslovne odškodninske odgovornosti le zaradi razlogov, ki so zunaj njegove sfere, medtem ko za vzroke iz notranje sfere odgovarja, tudi če jih ne more vedno preprečiti. Pregled novejše sodne prakse je pokazal, da takšni razlagi (vsaj glede profesionalnih oseb) sledijo tudi sodišča. Diplomsko delo zaključujem s sklepom da je opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti bodisi kot subjektivne bodisi kot objektivne pretežno irelevantna, zaradi očitnega razlikovanja od določb OZ, na katerih se sicer utemeljujeta subjektivna in objektivna (neposlovna) odškodninska odgovornost, in tudi zaradi tega, ker bo končni rezultat v večini primerov enak ne glede na koncepcijo. Teoretično sicer lahko dolžnika razbremenijo odgovornosti tudi okoliščine iz notranje sfere, toda v takem primeru bo razbremenitev odgovornosti precej težja. Za profesionalne osebe domala nemogoča. Zakon kot odločilno dejstvo ne navaja izvora škodljivih okoliščin ampak dolžnikovo obvladovanje teh okoliščin (preprečiti, odvrniti, izogniti). Menim, da moramo dolžnikovo aktivno ravnanje glede obvladovanja presojati po abstraktnih merilih – standardu dobrega gospodarja za laike in standardu dobrega strokovnjaka za profesionalne osebe. Od slednjih se zahteva večja skrbnost ravnanja kot od laikov, zato bo že sicer težka razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, v njihovem primeru še otežena in dejansko nemogoča zaradi notranjih okoliščin. Ob takšni razlagi menim, da je nepomembna opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti kot subjektivne ali objektivne.
Keywords: poslovna odškodninska odgovornost, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, kršitev pogodbe, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost
Published: 13.09.2013; Views: 2053; Downloads: 450
.pdf Full text (744,47 KB)

5.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Keywords: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Published: 07.10.2014; Views: 2894; Downloads: 350
.pdf Full text (659,80 KB)

6.
OPROSTITEV ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI ZA DEJANJA TRETJIH OSEB PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Andrej Kreže, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), kot temeljni pravni vir na področju mednarodne prodaje, je namenjena urejanju pravnih razmerij med kupci in prodajalci iz različnih držav. Področje, ki ga CISG ureja, obsega tudi odškodninske obveznosti, do katerih pride v primeru kršitve pogodbenih obveznosti katere izmed strank prodajne pogodbe. Za odškodninske obveznosti v CISG velja stroga ureditev. Stranka, ki krši svoje obveznosti, se namreč lahko oprosti odškodninske odgovornosti le v primerih, ko izpolnjuje natanko določene oprostitvene razloge. In sicer mora dokazati, da je do njene kršitve prišlo zaradi ovire izven njene kontrole, ki je ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti ter se oviri ali njenim posledicam ni bilo mogoče izogniti ali jih premostiti. O tem, ali je oprostitvenim pogojem zadoščeno, bo v pretežni meri odvisno od okoliščin posameznega primera, a primeri iz pravne prakse kažejo, da je oprostitev zelo težko doseči, še posebej zato, ker morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Stroga ureditev odgovornosti za povzročeno škodo velja tudi v primerih, ko stranka ne izpolni obveznosti zaradi dejanj tretje osebe, katero je angažirala z namenom izpolnitve svojih obveznosti nasproti sopogodbeniku. V takšnih primerih CISG določa, da morata pogoje za oprostitev izpolniti tako stranka prodajne pogodbe, kot tudi tretja oseba. Vendar to ne velja za vse primere ko neizpolnitev povzroči tretja oseba. Ta določba se uporabi le za tiste neodvisne osebe, ki so vključene z namenom izpolnitve celote ali dela strankinih obveznosti, ne pa tudi takrat kadar dejanja tretje osebe predstavljajo le predpogoj ali pomoč pri izpolnitvi strankinih obveznosti. V vsakem primeru pa velja načelo, da naj stranka strogo odgovarja za dejanja tretjih oseb, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri njenih obveznostih.
Keywords: CISG, neizpolnitev, odškodninska odgovornost, oprostitev odškodninske odgovornosti, tretja oseba.
Published: 03.11.2014; Views: 891; Downloads: 77
.pdf Full text (650,36 KB)

7.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ČLANOV NADZORNEGA SVETA BANK
Uroš Hrastovec, 2015, master's thesis

Abstract: Nadzorni svet je organ v gospodarski družbi, katerega temeljna naloga je nadzor nad poslovanjem družbe. Poleg osnovne funkcije ima nadzorni svet tudi druge pristojnosti, in sicer: imenovanje in odpoklic uprave, soglasje k določenim poslom, pristojnosti v zvezi s sprejemanjem letnega poročila, itd. Nadzorni svet sestavljajo njegovi člani, ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati s potrebno skrbnostjo. V primeru, da družbi nastane škoda, ki je posledica napačnih odločitev članov nadzornega sveta, le-ti odškodninsko odgovarjajo družbi za škodo, razen če dokažejo, da so svoje obveznosti izpolnjevali s potrebno skrbnostjo. Banke so gospodarske družbe, ki imajo zaradi svoje dejavnosti na trgu poseben gospodarski pomen. Pravna ureditev bank je tako nekoliko drugačna kot pravna ureditev ostalih gospodarskih subjektov. To velja tudi za ureditev položaja nadzornega sveta v bankah, kar se kaže predvsem v njegovih specifičnih pristojnostih. S tem pa so povezane tudi dodatne zadolžitve članov nadzornega sveta. Tudi člani nadzornega sveta bank odškodninsko odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica njihovih napačnih odločitev, pri tem pa se zaradi specifičnih nalog in zahtevanih dodatnih znanj težje razbremenijo odgovornosti. V magistrskem delu bodo podrobno opisane pristojnosti nadzornega sveta v bankah ter obveznosti posameznih članov, katere izhajajo iz teh pristojnosti. Glede na to, da je za ugotovitev odškodninske odgovornosti posameznega člana pomembna stopnja skrbnosti, ki se pri izpolnjevanju obveznosti od njega zahteva, bo poseben poudarek tudi na opredelitvi zahtevane skrbnosti ter s tem povezane razbremenitve odgovornosti. Poleg tega bodo predstavljene predpostavke odškodninske odgovornosti ter način njihovega dokazovanja ter oblike zavarovanja odškodninske odgovornosti.
Keywords: nadzorni svet, bančni sektor, odškodninska odgovornost članov, zahtevana skrbnost, razbremenitev odškodninske odgovornosti, uveljavljane odškodninskih zahtevkov, zavarovanje odgovornosti
Published: 12.04.2016; Views: 1486; Downloads: 225
.pdf Full text (760,12 KB)

8.
Korporativno pravna in upravljavska sprejemljivost zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora
Zoran Živko, 2016, master's thesis

Abstract: Glede na zgodovino razvoja gospodarstva, lastniško strukturo in korporativno kulturo prevladuje v Sloveniji mnenje o zelo nizki verjetnosti odškodninskih tožb proti managerjem družb. Zato se ti večinoma niti ne zavedajo svoje odgovornosti in posledično ne poznajo možnih rešitev odškodninske zaščite premoženja družbe in svojega osebnega premoženja. Po razvpitih primerih več sto milijonskih in milijardnih odškodninskih tožb po letu 2000 v ZDA in EU je postalo aktualno vprašanje kazenske in tudi odškodninske odgovornosti. Z globalno gospodarsko krizo se je tudi v Sloveniji izjemno povečalo število prisilnih poravnav in stečajev podjetij. Temu je sledilo preverjanje zakonitosti in pravilnosti odločitev ter odgovornosti članov organov nadzora in vodenja v teh družbah. Posledica so tudi vložene številne kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. Kljub ustrezni zakonodajni ureditvi, primerljivi z Avstrijo in Nemčijo, v Sloveniji še nimamo skoraj nobene sodne prakse pri uveljavljanju odgovornosti za nastalo škodo. Zato tudi ni zavedanja niti povpraševanja po zavarovanju tovrstne odgovornosti, tako je zavarovanje članov organov vodenja in nadzora v slovenskih družbah bolj izjema kot pravilo. Strokovnjaki korporativnega prava in upravljanja se zavedajo, da družbe in managerji zelo potrebujejo D&O zavarovanja zaradi zaščite premoženja delničarjev in managerjev. Z analizo primerov slovenskih odškodninskih tožb v zadnjih 15-ih letih smo v tej raziskavi nedvoumno dokazali, da izpostavljenost družb in njihovih članov organov vodenja in nadzora do odškodninskih zahtevkov ni več nizka in se vsak dan povečuje, posledično je tveganje tožb vedno večje. Zato družbe in njihovi managerji nujno potrebujejo D&O zavarovanje. To zavarovanje v prvi vrsti ščiti družbo, da vsaj delno nadomesti škodo managerjev.
Keywords: gospodarska družba, kapitalska družba, uprava, nadzorni svet, korporativno upravljanje, obligacije, odškodninsko pravo, odškodninske tožbe, odškodninska odgovornost, zavarovalnica, zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje odgovornosti članov organov nadzora in vodenja, zavarovanje D&O
Published: 06.02.2017; Views: 918; Downloads: 92
.pdf Full text (488,94 KB)

9.
SPORAZUMI MED DRUŽBO IN ČLANI ORGANOV VODENJA O OMEJITVI VIŠINE ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI
Petra Veinhandl, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se analizira vprašanje, ali je pogodbeno omejevanje odškodninske obveznosti med člani organov vodenja družbe na eni strani in družbo na drugi strani s sklepanjem sporazumov o omejitvi višine takšne odškodninske obveznosti v slovenskem pravu veljavno, dopustno in zakonito. Gre za nov pogled na odškodninsko odgovornost uprave v Republiki Sloveniji, ki lahko sprva naleti na odpor. Vendar pa ga je potrebno obravnavati iz razloga, ker odškodninske obveze (tako višine zahtevkov kot višina odmerjenih odškodnin) po svetu in tudi v Republiki Sloveniji naraščajo. Potreba po sklepanju takšnih sporazumov se je pred nekaj leti pojavila med nemškimi menedžerji (pred več kot dvajsetimi leti se je ta primarno pojavila v ameriški zvezni državi Delaware), zato, ker so bili zneski pravnomočno priznanih odškodnin tako visoko odmerjeni, da so presegali finančne zmožnosti odgovornih menedžerjev za povrnitev odškodnine in so ogrožali njihovo eksistenco in eksistenco njihovih družin (znašali so tudi do strmoglavih 812 mio EUR). Ker so se tudi v Republiki Sloveniji že pričeli pojavljati takšni primeri, je to za slovensko poslovno prakso zelo aktualna tematika. Magistrsko delo izhaja iz primerjave z nemškim pravnim redom. Kot osrednje vprašanje se izpostavlja pravno naravo odškodninske obveznosti članov organov vodenja, kajti slovenska zakonodaja dopušča omejitve odškodninskih obveznosti le za obveznosti, ki imajo poslovno (pogodbeno) naravo, ne pa neposlovne (nepogodbene, deliktne). Po predstavitvi normativnega okvira odškodninske obveznosti članov organov vodenja družbe v Republiki Sloveniji in primerjalno pravno v Zvezni Republiki Nemčiji zato se najprej analizira pravna narava odškodninske obveznosti članov organov vodenja. Ugotavlja se, da je le ta odvisna od tega, ali gre za razmerje članov organov vodenja do družbe (t.i. notranje razmerje) ali za razmerje do tretjih oseb, to je upnikov družbe, zaposlenih delavcev v družbi in družbenikov (t.i. zunanje razmerje). Prvo ima namreč kontraktualni (pogodbeni) značaj (naravo mešane pogodbe), drugo pa ne temelji na pogodbenem razmerju. Glede na to se zaključi, da je sklenitev sporazuma o omejitvi odškodninske obveznosti po višini dopustna le med člani organa vodenja in družbo, ne pa tudi med člani organa vodenja in tretjimi osebami. V nadaljevanju, po primerjavi načinov izključitev in omejitev odškodninske obveznosti članov organov vodenja družb v Republiki Sloveniji in primerjalno pravno v Zvezni Republiki Nemčiji, se analizira skladnost tovrstne pogodbene omejitve s splošnimi določili obligacijskega prava in specialnimi določili korporacijskega prava, zlasti določilom 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri tem pa ima posebej v vidu spremembo tega določila z novelo ZGD-1I (Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZGD-1) v delu, ki se nanaša na obvezno odbitno franšizo članov organov vodenja v primeru sklenitve D&O zavarovanja. Obravnava se tudi vprašanje, ali je pogoj za veljavnost takšnega sporazuma oziroma pogodbene omejitve obvezna ureditev v statutu s t.i. statutarno omejitvijo ali statutarno kapo (angl. Statutory Cap on Liability). Naloga vsestransko analizira tudi razloge za in proti (pro et contra) takšni obliki pogodbene omejitve odškodninske obveznosti članov organov vodenja in predstavi razmišljanje o pravni ureditvi omejitve višine odgovornosti članov organov vodenja v Republiki Sloveniji de lege ferenda. Na podlagi analize in primerjave med slovensko in nemško pravno ureditvijo se zaključuje, da je sklepanje sporazumov o omejevanju odškodninske obveznosti med člani organov vodenja družbe in družbo v slovenskem pravnem redu dopustno in veljavno ter se v poslovni praksi lahko uporablja, vendar pod določenimi pogoji.
Keywords: odškodninska odgovornost članov organov vodenja gospodarskih družb, načini omejitve odškodninske odgovornosti članov organov vodenja, sporazum med članom organom vodenja in družbo o omejitvi odškodninske odgovornosti po višini, statutarna omejitev (statutarna kapa)
Published: 10.10.2016; Views: 504; Downloads: 86
.pdf Full text (1,57 MB)

10.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI UGRIZA PSA
Jasmina Vaupotič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na analizi odškodninske odgovornosti, do katere pride zaradi ugriza psa. Lastniki psov za ugriz psa odgovarjajo bodisi objektivno bodisi subjektivno. Odgovornost imetnika živali je v Obligacijskem zakoniku opredeljena v 158. členu. Objektivno odgovarja imetnik živali ne glede na krivdo, in sicer takrat, kadar se njegov pes šteje za nevarno žival. Za škodo, ki jo povzroči pes kot domača žival, pa zakon predpisuje subjektivno odgovornost. Imetnik psa se odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da je poskrbel za ustrezen nadzor in varstvo nad psom. V diplomskem delu so raziskane možnosti in situacije v katerih so ugrizi psov najpogostejši. Ugotovitve so podkrepljene s primeri iz sodne prakse. Prav zaradi boljše preglednosti je v diplomski nalogi predstavljena tabela, v kateri je zbrana sodna praksa o ugrizu psa od leta 1995 naprej. Sodna praksa je bila preučena v različnih zgodovinskih obdobjih po različnih pravnih virih, in sicer na podlagi Občega državljanskega zakonika, Zakona o obligacijskih razmerjih in trenutno veljavnega Obligacijskega zakonika. Ugotovljeno je bilo, da v primeru ugriza psa lastnika (poleg odškodninske odgovornosti) doletijo različne posledice. Ena pomembnejših posledic je ta, da se psa v primeru ugriza, vpiše v Centralni register psov, hkrati pa pridobi status nevarnega psa. KLJUČNE BESEDE: odškodninska odgovornost za ugriz psa, predpostavke odškodninske obveznosti, objektivna in subjektivna odškodninska odgovornost, imetnik psa, Centralni register psov, nevaren pes, posledice ugriza.
Keywords: Odškodninska odgovornost za ugriz psa, predpostavke odškodninske obveznosti, objektivna in subjektivna odškodninska odgovornost, imetnik psa, Centralni register psov, nevaren pes, posledice ugriza.
Published: 15.09.2016; Views: 2262; Downloads: 258
.pdf Full text (649,99 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica