| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 53
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
PREGANJANJE JEHOVOVIH PRIČ NA SLOVENSKEM V ČASU KOMUNIZMA
Maja Varga, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Jehovove priče so ljudem znane po vsem svetu. Njihovo oznanjevanje in način čaščenja najdemo v vseh nacionalnih in rasnih skupinah, med mladimi in starejšimi, v vseh ekonomskih in izobrazbenih nivojih človeške družbe. Njihova gorečnost za oznanjevanje Božjega kraljestva je naredila vtis na mnoge ljudi, celo kritike. Se ne vmešavajo v politiko, a vendar zelo spoštujejo oblasti. Ljubezen, ki jo imajo med seboj in do drugih, navdaja ljudi z željo, da bi bilo več takšnih ljudi na zemlji. Kljub temu se mnogi vprašujejo: »Kdo so pravzaprav Jehovove priče?«, »Zakaj so ljudi, ki so znani po poštenosti in vdanosti, oblasti preganjale?« V svoji diplomski nalogi z naslovom PREGANJANJE JEHOVOVIH PRIČ NA SLOVENSKEM V ČASU KOMUNIZMA sem v prvem delu najprej predstavila Jehovove priče in njihovo verovanje, njihov razvoj v svetu ter razvoj na Slovenskem. V tem sklopu naloge sem prav tako predstavila politične razmere v Sloveniji po letu 1945. V drugem delu naloge obravnavam preganjanje Jehovovih prič pod komunističnim režimom, največjo pozornost pa sem usmerila na preganjanje v kasnejšem obdobju, po letu 1975, ko je komunistična oblast kršila človeške pravice, zapisane v Deklaraciji človekovih pravic. Pri mnogih Jehovovih pričah so bile kratene človekove pravice, s tem da so jih obsojali na zaporne kazni zaradi njihovega verskega prepričanja, ker niso hoteli odslužiti vojaškega roka ali pa se udeležiti orožnih vaj. Skozi intervjuje preganjancev sem predstavila njihove zgodbe in preizkušnje, ki so jih tisti čas zaradi ugovora vesti doživljali. Predstavila sem tudi Ustavo in ugovor vesti ter pobude civilnega služenja vojske s strani mirovnih gibanj, ki so bila po letu 1980 še posebej aktivna. Številne komentarje in novice, ki sem jih uporabila glede preganjanja Jehovovih prič zaradi odklanjanja orožja in uniforme, neodzivanja vpoklicu v vojsko ter odklanjanja služenja vojaškega roka, pobude in razprave o civilnem služenju vojaškega roka, o Ustavi in ugovoru vesti, sem našla v časniku Večer in Delo ter informativnem tedniku Dela Teleks . Največ novic in komentarjev pa sem našla v reviji Mladina , nekaj v 7D ter tudi v Dnevniku . Pregledala sem fond AS 1444 Republiškega senata za prekrške, škatla 1 -26. Iskala sem prekrške Jehovovih prič v zgodnjih obdobjih od leta 1952 dalje, vendar žal nisem našla ničesar. Ravno v tistem času so del arhiva obnavljali in ga selili, zato je bilo delo oteženo. V zgodovinskem arhivu Ljubljana sem pregledala fond K in II škatlo 14, ki je vsebovala nekaj dokumentov vojaškega sodišča od leta 1948 do leta 1979. Tudi med njimi nisem našla ničesar.
Keywords: Jehovove priče, komunistični režim, preganjanje, človeške pravice, civilno služenje, odškodnina, ugovor vesti
Published: 25.11.2009; Views: 2726; Downloads: 353 
(1 vote)
.pdf Full text (3,32 MB)

2.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA
Saša Drobnak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in je bil v slovensko pravo po vzoru nemškega prava vnesen leta 2003. Takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je posebnost, saj predstavlja nasprotje načelu reintegracije delavca. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko sodišče na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja. Trajanje delovnega razmerja sodišče ugotovi najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, nato prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter mu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Omejitev odškodnine je bila v slovensko zakonodajo vnesena z novelo ZDR-A, pred tem je zakon določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava. Lahko pa sodišče enako ugotovi tudi ne glede na predlog delavca v primeru, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Delavec — tožnik lahko zahtevek do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, brez privolitve delodajalca — toženca, spremeni tako, da zahteva, da sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, ker pa delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, mu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter odškodnino. Načeloma mora sodišče v skladu s procesnimi pravili odločati v mejah postavljenih zahtevkov. V primeru, ko sodišče kljub zahtevku delavca po reintegraciji ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in razveže delovno razmerje, pa ne ravna v skladu s temi pravili. Problem v takšnem primeru predstavlja tudi določitev odškodnine, če delavec ni postavil zahtevka za določitev le te. Zakon je včasih določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava, kar je bila zelo ohlapna določba. Tako je zakonodajalec dopustil, da kriterije za določitev le te oblikuje sodna praksa. Po spremembi zakona še vedno niso določeni natančni kriteriji za določitev odškodnine, je pa določena njena najvišja višina. Bistvena razlika med nemško in slovensko ureditvijo navedenega instituta je ta, da mora biti v nemškem sistemu v primeru uporabe instituta vedno prisotna predpostavka, da ena od strank, bodisi delavec, bodisi delodajalec, meni, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. V slovenskem sistemu pa lahko sodišče o tem odloči samo, brez predloga strank.
Keywords: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, sodna razveza, odločanje brez predloga, odškodnina, tožbeni zahtevek, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, konvencija MOD št. 158, prenehanje delovnega razmerja, nezakonita odpoved delodajalca.
Published: 15.12.2009; Views: 4856; Downloads: 776
.pdf Full text (456,78 KB)

3.
PREKRŠKOVNI VIDIK KRŠENJA PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA V RS IN EU
Matej Bokalič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Keywords: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Published: 19.11.2010; Views: 2310; Downloads: 349
.pdf Full text (737,00 KB)

4.
ODGOVORNOST LETALSKIH PREVOZNIKOV
Katarina Ravnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih stotih letih se je s hitrim razvojem letalstva pričelo razvijati tudi letalsko pravo. Kljub temu, da le - to sodi med najmlajšo transportno panogo, pa lahko potrdimo, da je v zelo kratkem času doseglo velik napredek. Veliko mitov in zgodb govori o več ali manj uspešnih poskusih letenja, vendar pa kot prva, ki jima je uspelo osvojiti nebo in poleteti z motornim letalom, štejemo brata Wright (1903). Temu je sledila prva svetovna vojna, ki je doprinesla hiter razvoj letalstva, predvsem razvoj letal v izvidniške vojaške namene. Kasneje so se zaradi velikega povpraševanja po čim hitrejšem transportu začela množično graditi lelališča in mednarodne letalske linije. Sorazmerno s povečanjem prometa pa je raslo tudi število letalskih nesreč, katere so se povečini končale z večjo gmotno škodo in tudi s smrtnimi žrtvami. Za ureditev stanja v letalskem prometu in zagotovitve odgovornosti letalskih prevoznikov do potnikov in tovora, je bilo nujno potrebno postaviti zakonske okvire, kateri pa so zaradi same narave dejavnosti morali presegati tudi nacionalne meje. Čikaška konferenca je mejnik v kodificiranju in legislaciji mednarodnega letalskega prava in velja za primarni vir mednarodnega letalskega javnega prava. V večini držav je do nedavnega veljal varšavski sistem, ki pa je doživel kar nekaj sprememb in dopolnitev. Montrealska konvencija je stopila korak naprej in odpravila zgornjo mejo višine odgovornosti letalskega prevoznika v primeru smrti ali poškodbe potnika in tako postavila nov mejnik v zračnem prevozu.
Keywords: odgovornost letalskega prevoznika, neomejena odgovornost, odškodninska odgovornost, letalsko pravo, odškodnina, mednarodno pravo, mednarodne konvencije, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalska nesreča.
Published: 10.02.2010; Views: 3302; Downloads: 495
.pdf Full text (412,90 KB)

5.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Keywords: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Published: 18.02.2010; Views: 2373; Downloads: 354
.pdf Full text (464,63 KB)

6.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA IN JAVNEGA USLUŽBENCA
Sabina Kompolšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava odškodninsko odgovornost v delovnem razmerju po pravu Republike Slovenije. Opisane so temeljne značilnosti instituta odškodninske odgovornosti, ki je urejen v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o javnih uslužbencih in Obligacijskem zakoniku, ter njihova primerjava. Zakon o delovnih razmerjih je temeljni zakon, ki ureja individualna delovna razmerja, vključno z odškodninsko odgovornostjo. Zakon o javnih uslužbencih je posebno uredil odškodninsko odgovornost za javne uslužbence zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih interesnih skupnosti, vendar velja v celoti le za neposredne proračunske uporabnike, za ostale javne uslužbence pa veljajo določila omenjenega zakona le do 21. člena, v katerih ni določena odškodninska odgovornost. Zakona o delovnih razmerjih se v razmerju do Zakon o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno in sicer za tista vprašanja, ki jih slednji ali pa drug poseben zakon za javne uslužbence ne urejata drugače. Primerjava navedenih zakonov pokaže, da je institut odškodninske odgovornosti zelo podobno urejen v obeh zakonih in da ne bi bilo treba posebej določati odškodninske odgovornosti v Zakonu o javnih uslužbencih. Določeni so enaki pogoji odškodninske odgovornosti in pavšalna odškodnina. Določenih razmerij odškodninske odgovornosti, kot so odgovornost večjega števila javnih uslužbencev in omejene odškodninske odgovornosti, Zakon o javnih uslužbencih ne ureja.
Keywords: delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, obligacijski zakonik, odškodninska odgovornost, pavšalna odškodnina
Published: 23.03.2010; Views: 4664; Downloads: 1024
.pdf Full text (347,18 KB)

7.
KRŠITEV POGODBE IN SANKCIJE V ANGLEŠKEM PRAVU
Monika Skledar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavim sankcije kršitev pogodb v angleškem pravu. Za boljše razumevanje, podam na začetku kratek opis razvoja pogodbenega prava ter dva tipična sistema, ki sta se razvila v angleškem pravu, in sicer sistem common law in sistem equity. Čeprav sodišča niso več ločena na tak način, je še vedno potrebno ločevati sankcije common law in sankcije equity. Na kratko opišem tudi učinke in vrste kršitev. Najpogostejša oz. najsplošnejša sankcija common law je odškodnina. V nadaljevanju navedem in opišem različne kriterije in izračune odškodnin. Prikažem, da se stranki pogodbe lahko tudi sami dogovorita o odškodnini; kadar pa stranki odškodnine nista določili, se uporabi quantum meruit oziroma primerna odškodnina. Možna je tudi restitucija, in sicer v primeru, kadar stranka ni prejela, kar je plačala. Ob neprimerni uporabi odškodnine se, po preudarku sodišča, uporabijo sankcije po equity; to sta izpolnitveni zahtevek in injunction. Vse opisane sankcije podkrepim s primeri iz sodne prakse, kajti angleško pravo temelji na sodni praksi oziroma je pravo primerov (case law). Na koncu diplomskega dela predstavim roke za zastaranje zahtevkov.
Keywords: sankcije, common law, equity, odškodnina, quantum meruit, restitucija, izpolnitveni zahtevek, injunction, sodna praksa, zastaranje zahtevkov
Published: 10.06.2010; Views: 2426; Downloads: 367
.pdf Full text (673,77 KB)

8.
VPLIV VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO NA TRŽNE POTI SLOVENSKIH ZAVAROVALNIC
Marjan Kranjc, 2011, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrske naloge je raziskati vpliv vstopa Slovenije v EU 1. maja 2004 na slovensko zavarovalništvo s poudarkom na tržnih poteh, ki jih za dosego trženjskih ciljev uporabljajo zavarovalnice v EU, v primerjavi s tržnimi potmi, ki so značilne za slovenske zavarovalnice. Ugotoviti želimo, ali so se alternativne tržne poti, ki so značilne za evropske zavarovalnice v zadnjih nekaj letih že prenesle v Slovenijo, oziroma ali so sploh prave za zelo konzervativno usmerjene slovenske zavarovance. Poseben poudarek pa bomo v tej magistrski nalogi namenili Zavarovalnici Triglav in njenim tržnim potem, saj je prav Zavarovalnica Triglav tista, ki zaradi svoje dolgoletne tradicije in velikosti v veliki meri usmerja slovensko zavarovalništvo. Prodaja zavarovalniških storitev je močno odvisna od pravilne izbire tržnih poti. Tradicionalni načini prodaje zavarovalniških storitev se vedno bolj umikajo novim načinom prodaje, ki jih omogoča hitri tehnološki napredek. Ne nazadnje pa vpliva na razvoj novih tržnih poti tudi čedalje večja konkurenca v zavarovalništvu, ki sili zavarovalnice, da so vedno bolj inovativne pri distribuciji svojih produktov. Načini distribucije zavarovalniških storitev pomembno vplivajo na tržni delež zavarovalnice ter na njeno dobičkonosnost, zato je razvijanje novih načinov trženja v njenem življenjskem interesu. Na to pa še dodatno vpliva pritisk zmanjševanja stroškov, kar nenehno zahteva iskanje novih tržnih poti v zavarovalništvu. Teh izzivov se zaveda tudi Zavarovalnica Triglav, ki vedno bolj sledi razvitim evropskim zavarovalnicam, saj bo le tako dolgoročno lahko ostala velik igralec na področju jugovzhodne Evrope. Z vstopom Slovenije v EU so se razmere v slovenskem zavarovalništvu spremenile, saj slovensko zavarovalništvo vse bolj čuti pritisk konkurence iz razvite Evrope. Danes evropskim zavarovalnicam ni potrebno več ustanavljati svojih podružnic v Sloveniji, saj po evropski zakonodaji lahko delujejo na vsem območju EU. To pa je dodaten razlog, da morajo slovenske zavarovalnice čim bolj približati ponudbo produktov evropskim standardom, saj si bodo le tako zagotovile obstoj na zahtevnem zavarovalniškem trgu. Zavarovalnica Triglav je zelo pomembna finančna institucija v Sloveniji, saj na slovenskem trgu zavzema malo manj kot 50% tržni delež. Tak tržni delež zahteva od Zavarovalnice Triglav tudi veliko odgovornost na področju trženja zavarovalniških storitev in izbiro pravih tržnih poti, ki ji bodo omogočile kar najboljšo prodajo svojih produktov. Zavarovalnica Triglav zaenkrat še trži svoje storitve s svojo lastno prodajno mrežo preko zastopnikov in komercialistov, vedno bolj pa sodeluje tudi z zavarovalnimi posredniki, ki čedalje pogosteje trkajo na vrata slovenskih zavarovalnic. Pri tem pa se zavarovalnica vse bolj ozira za sodobnimi načini tržnih poti, predvsem za bančnim zavarovalništvom in trženjem zavarovalnih storitev preko interneta in telefona. Velik izziv svetovnim in slovenskim zavarovalnicam predstavlja vprašanje, kako izkoristiti stroškovno učinkovitost visoke tehnologije in hkrati ne izgubiti osebnega stika z zavarovanci, ki ga omogočajo tradicionalne prodajne poti. V magistrski nalogi bomo poskušali prikazati tako tradicionalne kot sodobne tržne poti ter opozoriti na dobre in slabe strani le-teh. Zavarovalniška storitev zavzema v tržnem spletu prav posebno mesto. Zavarovalna storitev je nekaj neotipljivega. Gre predvsem za zaupanje zavarovancev, da bodo v primeru škode dobili neko povračilo. Vse te specifičnosti pa moramo upoštevati pri izbiri tržnih poti, saj bomo le na ta način optimizirali prodajo zavarovalniških storitev. Zavarovalnica Triglav se zaveda omejenosti tradicionalnih tržnih poti, zato se vedno bolj ozira po sodobnih tržnih poteh. Dobičkonosnost zavarovalnice postaja glavno merilo uspešnosti, zato smo prisiljeni iskati vedno nove načine distribucije zavarovalniških storitev s čim manjšimi stroški. Glavni problem pri pripravi magistrske naloge je bil v p
Keywords: zavarovalnica, zavarovanec, odškodnina, broker, lastni zastopnik, referent za sklepanje zavarovanj, premoženjska premija, življenjska premija, brokeraža, tradicionalne tržne poti, moderne tržne poti, bančno zavarovalništvo
Published: 14.10.2011; Views: 2627; Downloads: 290
.pdf Full text (2,92 MB)

9.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Anja Pezdirc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Delavec je odškodninsko odgovoren delodajalcu za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom povzroči delodajalcu. V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti delavca v okviru delovnega razmerja se uporabljajo pravila civilnega prava, kolikor Zakon o delovnih razmerjih ne določa posebnosti. Ena od teh posebnosti se nanaša na stopnjo krivde — delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči na delu ali v zvezi z delom, ne pa tudi škode, ki bi jo povzročil iz male malomarnosti. Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren samo za tisti del škode, ki ga je sam povzročil, kadar pa se tega ne da ugotoviti, so vsi odgovorni po enakih deležih, ali če več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem in so v tem primeru za škodo solidarno odgovorni. Zakon omogoča, da se s kolektivno pogodbo določijo pavšalni zneski odškodnine, kar pa ne velja za škodo, ki jo povzroči delodajalec delavcu zaradi kršitve pogodbe diskriminacije ali kršitve dolžnosti varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, za katero dogovarja delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev posebej ureja Zakon o javnih uslužbencih, ki v celoti velja samo za neposredne uporabnike državnega ali občinskih proračunov. Za ostale javne uslužbence pa pride v poštev Zakon o delovnih razmerjih, ki se v razmerju do Zakona o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno. Ker je ureditev instituta odškodninske odgovornosti v obeh zakonih zelo podobna, kaže na morebitno nepotrebno podvajanje. Odškodninska odgovornost delodajalca za delavca je posebna oblika odgovornosti za ravnanje drugega. Ta primer je v celoti urejen v Obligacijskem zakoniku, ki določa, da delodajalec odgovarja za ravnanja delavca, razen, če dokaže, da je delavec ravnal tako, kot je bilo potrebno.
Keywords: Odškodninska odgovornost, škoda, krivda, delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Obligacijski zakonik, pavšalna odškodnina.
Published: 12.10.2010; Views: 7849; Downloads: 1038
.pdf Full text (938,32 KB)

10.
NESREČE PRI DELU IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA
Janja Jurič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka nezgoda ima svoj vzrok, ki je sestavljen iz več dejavnikov. Najdemo jih v človeku in v delovni okolici, v splošnem pa razlikujemo dve vrsti vzrokov, in sicer objektivne (materialne) in subjektivne (človeške) vzroke. Da bi se število nezgod v največji možni meri zmanjšalo, ima delodajalec številne obveznosti za zagotovitev varnega in zdravega dela. Ena izmed teh je izdelava in sprejem izjave o varnosti, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in jo mora dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja, sestavni del pa je ocena tveganja, katere cilj je vnaprej zagotoviti, da se nihče ne bo poškodoval ali zbolel zaradi dela. Vse pravice in obveznosti tako delodajalca kot tudi delavca so jasno opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Z ekonomskega vidika je pomemben vpliv varstva pri delu na gospodarjenje podjetja in na narodno ekonomijo. Tako lahko na ravni države, na ravni podjetja in na ravni delavca opazujemo različne interese za učinkovito in uspešno varnost in zdravje pri delu ter primerjamo, kakšen je vpliv posledic poškodb pri delu za posamezno raven. Ločimo dve vrsti stroškov, ki so povezani z varstvom in nezgodami, in sicer neposredni stroški in posredni stroški, izgube. Manj nezgod in poškodb pri delu pomeni tudi manjše narodno gospodarske stroške, kar pomeni, da odgovornost in finančne obremenitve nosi tudi država poleg delodajalcev. Le zdrav delavec na urejenem delovnem mestu je najbolj produktiven delavec in zato so vlaganja v varnost in zdravje pri delu postala tudi eden od parametrov za ocenjevanje uspešnosti podjetja. Posebej pomembna je odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki je delavcu nastala zaradi poškodbe pri delu ali v zvezi z delom. Za nastanek te vrste odgovornosti morajo biti izpolnjene splošne predpostavke splošnega civilnega delikta (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda). Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru najprej ugotoviti ali se je delavec poškodoval pri delu ali v zvezi z delom in če so podani pogoji za subjektivno ali objektivno odškodninsko odgovornost. Najpogostejši ugovor delodajalca je, da je tudi delavec sam delno prispeval k nastanku škode (neskrbno ravnanje) in v tem primeru delodajalec nosi dokazno breme, na določitev deleža odgovornosti delodajalca pa vpliva več dejavnikov. Lahko pa je podana tudi kazenska odgovornost delodajalca zaradi ogrožanja varnosti pri delu po 201. členu KZ-1. V Sloveniji je za odločanje v individualnih delovnih sporih med delodajalcem in delavcem pristojno delovno sodišče. Delavec lahko od delodajalca oziroma zavarovalnice v odškodninskem zahtevku zahteva povrnitev vse škode, ki nastane v zvezi z nesrečo pri delu, ki lahko obsega tako premoženjsko (navadna škoda in/ali izgubljeni dobiček) kot tudi nepremoženjsko škodo. Namen teh zahtevkov je, da se za vsako nastalo škodo posebej odmeri pravična oziroma t.i. popolna odškodnina. Na tem področju je praksa slovenskih sodišč kar obsežna. Iz statističnih podatkov o nesrečah pri delu v Sloveniji za leto 2009 izhaja, da je bilo prijavljenih 15.011 nezgod. Inšpektorji so bili obveščeni o 23 nezgodah pri delu, v katerih se je smrtno poškodovalo 25 delavcev, obravnavali pa so jih 22. Glavni vzrok smrti je bilo prevozno sredstvo, sledi padec z višine, delovanje električnega toka in porušitev gradbene konstrukcije. Inšpektorji so opravili 7.716 pregledov in ugotovili 15.542 kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu. Zadnja leta ugotavljajo iste nepravilnosti, precej več kot v preteklih letih pa je bilo ugotovljenih vsebinskih pomanjkljivosti pri izjavah o varnosti.
Keywords: nesreča pri delu, izjava o varnosti, ocena tveganja, stroški varstva, odškodninska odgovornost, odškodnina
Published: 04.11.2010; Views: 8338; Downloads: 929
.pdf Full text (1,62 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica