1. Analiza uporabnosti medgenske regije 16S-23S rDNA za neposredno identifikacijo vrst ocetnokislinskih bakterij iz mikrobiot kisa in kombuče s tehnologijo sekvenciranja Illumina : magistrsko deloAlja Ribič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo razvili metodološki pristop za neposredno identifikacijo vrst ocetnokislinskih bakterij iz kisa in kombuče na osnovi sekvenciranja odseka medgenske regije 16S-23S rDNA s tehnologijo Illumina. Do sedaj uporabljena tarčna molekula, to je gen za 16S rRNA, je namreč v primeru ocetnokislinskih bakterij evolucijsko zelo ohranjena, zato zagotavlja zanesljivo identifikacijo le do nivoja rodu. S tem namenom smo konstruirali dva para začetnih oligonukleotidov za pomnoževanje polovice medgenske regije 16S-23S rDNA, in ju uporabili za konstrukcijo knjižnic in sekvenciranje s tehnologijo Illumina. Z obema paroma začetnih oligonukleotidov smo najprej analizirali relativno abundanco vrst ocetnokislinskih bakterij v laboratorijsko pripravljenih bakterijskih združbah. Par začetnih oligonukleotidov, ki je omogočil boljšo oceno vrstne sestave bakterijske združbe, smo nadalje uporabili za analizo mikrobiot jabolčnega, bezgovega in vinskega kisa ter napitka kombuča. Preiskani vzorci so bili proizvedeni s tradicionalnim statičnim in submerznim postopkom. Postavljena metoda je uporabna za hitro identifikacijo vrst ocetnokislinskih bakterij iz substratov, kjer te bakterije predstavljajo prevladujoči del bakterijske združbe.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, medgenska regija 16S-23S rDNA, Illumina, kis, kombuča
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (912,66 KB) |
2. Opis fenotipskih lastnosti in primerjalna analiza genomov bakterije Gluconacetobacter entanii : magistrsko deloKarin Jelenko, 2024, master's thesis Abstract: Gluconacetobacter entanii je vrsta iz skupine ocetnokislinskih bakterij in taksonomsko spada v družino Acetobacteraceae. Opisana je bila leta 2000 po izolaciji, fenotipski karakterizaciji in analizi osnovnih DNA-taksonomskih markerjev sevov iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo alkoholnega kisa v južni Nemčiji. Vsi opisani sevi so tolerirali visoke odstotke ocetne kisline (do 14,6 %). Od vseh sevov je bil le tipski sev LTH 4560T shranjen v mednarodne zbirke mikroorganizmov, a se je kasneje pokazalo, da ni preživel dolgotrajnega shranjevanja v liofilizirani obliki. Taksonomija ocetnokislinskih bakterij je bila v zadnjih letih deležna več sprememb. Med drugim je bila skupina filogenetsko bližnjih sevov znotraj rodu Gluconacetobacter leta 2013 reklasificirana v rod Komagataeibacter, znotraj tega rodu pa je bil leta 2022 osnovan nov rod Novacetimonas. Vrsta G. entanii bi tej reklasifikaciji morala slediti, a zaradi pravil bakterijske taksonomije, ki dovoljuje spremembe samo za kultivabilne vrste, njeno ime ostaja nespremenjeno. V magistrskem delu smo preučili več sevov vrste G. entanii iz zbirke mikroorganizmov Laboratorija za mikrobiologijo, Oddelka za biologijo, na Fakulteti za naravo-slovje in matematiko, Univerze v Mariboru. Sevi so bili pridobljeni v predhodnih raziskavah iz bioreaktorjev za industrijsko proizvodnjo jabolčnega kisa iz različnih kisarn v Sloveniji. Sevom smo sistematično pregledali fenotipske lastnosti in s primerjalno genomiko preiskali podobnost njihovih genomov z genomom tipskega seva G. entanii. Na podlagi funkcijske anotacije genomov smo identificirani gena gmhB in psp, specifična za vrsto G. entanii. S tedenskim precepljanjem seva AV429 na gojišču RAE v prisotnosti 1 vol % ocetne kisline in 1 vol % etanola v obdobju 43 mesecev smo preiskali njegovo genomsko stabilnost. Rezultati so odkrili le točkovne mutacije, ne pa insercij in delecij. Opravljena karakterizacija novih kultivabilnih sevov bakterije G. entanii je odkrila slabo ujemanje fenotipskih lastnostih s tipskim sevom G. entanii, zaradi česar ti sevi ne morejo nadomestiti obstoječega tipskega seva kot neotipska vrsta. V želji poenotenja nadaljnjih raziskav na področju taksonomije rodu Novacetimonas predlagamo, da se sev G. entanii AV429 uporablja kot referenčni sev za bakterijsko vrsto G. entanii.
Keywords: Gluconacetobacter entanii, Novacetimonas, ocetnokislinske bakterije, taksonomija
Published in DKUM: 23.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,81 MB) |
3. Hruškov in jabolčno-grozdni kis: vira novih bakterijskih vrst iz rodov Acetobacter, Novacetimonas in Komagataeibacter : magistrsko deloBernarda Karničnik, 2024, master's thesis Abstract: Bakterijske vrste iz rodov Acetobacter, Novacetimonas, Gluconacetobacter in Komagataeibacter imajo številne industrijsko zanimive lastnosti, npr. učinkovito proizvajajo nanocelulozo, vodotopne zunajcelične heteropolisaharide iz skupine acetanov ter različne kisline. Bakterijska nanoceluloza je biomaterial s široko uporabno vrednostjo v medicini, kozmetiki, živilstvu in okoljevarstvu. Acetani so zaradi svojih edinstvenih viskoelastičnih lastnosti uporabni kot zgoščevalci in emulgatorji v živilstvu in farmaciji. Prisotnost ustreznih kislin je v živilski industriji pomembna za proizvodnjo kombuče, kisa in določenih vrst piva. Industrija se vedno bolj zateka k naravnim virom ter išče nove seve z optimalnimi lastnostmi za posamezne proizvode. Vsled temu so izolacija, karakterizacija in ohranjanje novih sevov ocetnokislinskih bakterij pomembni za oblikovanje ustreznih zbirk tovrstnih industrijsko zanimivih bakterij. V tej raziskavi smo z metagenomsko analizo pomnožkov medgenskih regij 16S‒23S rDNA preiskali ocetnokislinsko bakterijsko združbo iz dveh do sedaj še neraziskanih vrst kisa, t. j. hruškov in jabolčno-grozdni kis. Poleg že znanih vrst ocetnokislinskih bakterij, kot so Komagataeibacter sucrofermentans, Acetobacter lovaniensis, Acetobacter syzygii, Gluconacetobacter liquefaciens, Gluconobacter albidus in Komagataeibacter europaeus, ki so bile zastopane v več kot 0,1 % deležu, smo v obeh vrstah odkrili več potencialno novih vrst, večino iz rodu Acetobacter. Zastopanost posamezne potencialno nove vrste je bila do 28,9 %. Da bi nove vrste izolirali, smo pripravili redčine kisa, jih nacepili na kompleksno gojišče RAE ter iz morfološko različnih kolonij pridobili več izolatov. V nadaljevanju smo se osredotočili na karakterizacijo štirih izoliranih sevov: Komagataeibacter sp. nov. Hr1, Acetobacter sp. nov. Hr2, Gluconacetobacter sp. nov. Hr-1-5 in Novacetimonas sp. nov. Jurk4. Sevom smo preiskali genome s tehnologijo Illumina in Nanopore ter okarakterizirali njihov potencial za sintezo celuloze in acetanov, ketoglukonskih kislin, rastne karakteristike v kompleksnih gojiščih ter ugotavljali rezistenco proti klinično relevantnim antibiotikom.
Keywords: Hruškov kis, jabolčno-grozdni kis, nove vrste ocetnokislinskih bakterij, ocetnokislinske bakterije.
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 137; Downloads: 28
Full text (3,41 MB) |
4. Vpliv sestave gojišča na odpornost ocetnokislinskih bakterij proti antibiotikom : magistrsko deloEva Cepec, 2021, master's thesis Abstract: Zaradi vse večje ozaveščenosti potrošnikov o pomenu uživanja naravnih živil se povečuje tudi povpraševanje po jabolčnem nefiltriranem kisu, tako imenovanem motnem jabolčnem kisu. Motni jabočlni kis poleg ostalih sestavin vsebuje tudi ocetnokislinske bakterije. Povečan trend uporabe takšnega kisa pa pred proizvajalca in potrošnika postavlja vprašanje o potencialni odpornosti ocetnokislinskih bakterij proti antibiotikom. V tem delu smo zato preiskali odpornost različnih vrst in rodov ocetnokislinskih bakterij proti klinično pomembnim antibiotikom (ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, trimetoprimu, eritromicinu in gentamicinu) na treh rastnih gojiščih (RAE, MA in GY). Odpornost smo analizirali z disk-difuzijsko metodo glede na prisotnost/odsotnost cone inhibicije okoli diskov z antibiotiki. Preiskali smo 12 sevov iz rodu Acetobacter in 22 predstavnikov iz rodu Komagateibacter. Delež odpornih sevov proti posameznemu antibiotiku se je med rastnimi gojišči razlikoval, na vseh gojiščih pa so bili preiskani sevi v visokem deležu odporni proti trimetoprimu (97,1 %), eritromicinu (73,5 %), ciprofloksacinu (50,0 %) in kloramfenikolu (32,4 %). Rezistenco proti štirim antibiotikom smo ugotovili pri kar 17,6 % sevov, 29,4 % testiranih sevov pa je bilo odpornih proti trem antibiotikom. Ker ocetnokislinske bakterije ali pa njihova DNA po zaužitju kisa, kefirja in drugih živilskih proizvodov, pri katerih sodelujejo ocetnokislinske bakterije, lahko pride v kontakt z mikrobioto prebavil človeka, bi bilo v nadaljevanju potrebno preučiti možnost horizontalnega prenosa genov za odpornost proti antibiotikom iz ocetnokislinskih bakterij v bakterije, ki sestavljajo mikrobioto prebavil človeka.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 1572; Downloads: 118
Full text (1,32 MB) |
5. Vpliv različ nih virov ogljika na sestavo in reološ ke lastnosti zunajcelič nih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijahKim Fijok, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo pri 83 sevih ocetnokislinskih bakterij (OKB) iz Zbirke mikroorganizmov Oddelka za biologijo FNM UM preiskali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov. 25 sevov je na gojišču RAE oblikovalo značilen biofilm. Štiri izbrane seve in še štiri referenčne seve smo vključili v nadaljnje analize. Z analizo PCR smo pri teh osmih sevih iskali specifične odseke ključnih genov za sintezo acetana (aceA), levana (levA) in celuloze (bscA). Pri enem sevu smo identificirali gen za sintezo acetana in levana, pri štirih gen za sintezo celuloze in acetana, pri dveh pa samo gen za sintezo celuloze. Pri enem izmed sevov nismo identificirali nobenega izmed treh iskanih genov, čeprav je sev v gojišču tvoril značilen biofilm. Po namnožitvi vsakega izmed teh sevov v dveh gojiščih, z različnima viroma ogljika, smo iz namnožene biomase izolirali vodotopne zunajcelične polisaharide. Očiščene polisaharide smo kislinsko hidrolizirali, jih ločili s tankoplastno kromatografijo ter identificirali po primerjavi s sladkornimi standardi. Zaradi drugačne monosaharidne sestave od že poznanega acetana in sposobnosti sevov, da producirajo vodotopne polisaharide v velikih količinah, smo izbrali tri seve za preiskovanje viskoelastičnih lastnosti polisaharidov. Najbolj viskozen je bil zunajcelični polisaharid pridobljen iz seva K. oboediens AV380. Bistveno nižjo viskoznost sta imela zunajcelična polisaharida, pridobljena iz sevov A. aceti LMG 1504T in A. pomorum LMG 18848T. Polisaharid seva K. oboediens AV380 je oblikoval viskoelastično trdno snov, zdržal najširše območje reverzibilnih deformacij in najkasneje razpadel, zato menimo, da ima potencialno uporabno vrednost v biotehnološki industriji in je primeren kandidat za nadaljnje raziskave.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi, acetan
Published in DKUM: 29.10.2020; Views: 1464; Downloads: 98
Full text (1,61 MB) |
6. Odpornost ocetnokislinskih bakterij proti izbranim antibiotikom in šibkim organskim kislinamLora Klanfar, 2020, master's thesis Abstract: V okviru magistrske naloge smo pri 34 izbranih sevih ocetnokislinskih baterij iz rodov Komagataeibacter in Acetobacter preučevali odpornost proti naslednjim antibiotikom: ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, eritromicinu, gentamicinu in trimetoprimu. Odpornost smo ocenili s pregledovanjem rasti okrog diskov, prepojenih z znanimi koncentracijami antibiotikov. Šest sevov je bilo odpornih proti vsem testiranim antibiotikom, 16 sevov proti petim antibiotikom, 11 sevov proti štirim antibiotikom in en sev proti trem antibiotikom. V nadaljevanju smo v genomskih sekvencah preiskanih referenčnih sevov poiskali gene, ki potencialno kodirajo proteine za odpornost proti testiranim antibiotikom. Pri tem smo uporabili bazo CARD s poznanimi geni za odpornost proti antibiotikom. Najpogostejša funkcija genov, ki smo jih identificirali, je bila črpalka za transport antibiotikov iz celice. Poleg odpornosti proti antibiotikom smo pri štirih sevih iz rodu Komagataeibacter in štirih sevih iz rodu Acetobacter preiskali tudi odpornost proti ocetni in citronski kislini s testiranjem sposobnosti rasti v tekočem gojišču v prisotnosti 1% etanola in različnih koncentracij ene izmed obeh kislin. Najvišjo odpornost proti ocetni kislini (4,5%) smo ugotovili pri sevu Acetobacter pomorum LMG 18848T in Acetobacter pasteurianus T6K1, najmanjšo (1,5%) pa za sev Acetobacter aceti LMG 1504T. Največjo odpornost proti citronski kislini (3,5%) smo ugotovili za sev Komagataeibacter sp. AV429, najmanjšo (0,69%) pa za seve Acetobacter pomorum LMG 18848T, Acetobacter pasteurianus LMG 1262T in Acetobacter pasteurianus T6K1. Z namenom, da bi ugotovili stabilnost genoma seva Komagataeibacter sp. AV382 po precepljanju na gojišču RAE v prisotnosti 1% etanola in 1% ocetne kisline, smo po šestih mesecih precepljanja (dvakrat tedensko) posekvencirali genom in ga primerjali z genomsko sekvenco tega seva pred precepljanjem. Z bioinformatskim orodjem MAUVE smo identificirali regijo, za katero se je zdelo, da se je prestavila, a z uporabljenimi začetnimi oligonukleotidi v reakciji PCR tega nismo uspeli dokazati.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom, odpornost proti šibkim organskim kislinam, stabilnost genoma
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 1679; Downloads: 147
Full text (1,60 MB) |
7. Taksonomska opredelitev ocetnokislinskih bakterij Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429Leon Marič, 2020, master's thesis Abstract: Iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo jabolčnega kisa smo v okviru projekta PKP osamili nove seve ocetnokislinskih bakterij. Analiza njihovih medgenskih regij 16S-23S rDNA je odkrila tri seve (Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429), ki potencialno predstavljajo nove bakterijske vrste. V tem delu smo z različnimi fenotipskimi in genotipskimi pristopi pregledali njihove lastnosti z namenom, da ugotovimo njihov taksonomski položaj med ostalimi referenčnimi sevi ocetnokislinskih bakterij. V fenotipsko analizo smo uvrstili tudi vse referenčne seve iz rodu Komagataeibacter. Fenotipska preiskava je obsegala opazovanje morfologije kolonij, barvanje po Gramu, katalazni in oksidazni test, sposobnost sinteze celuloze in oksidacije ocetne kisline, identifikacijo posameznih vrst glukonskih kislin, analizo celokupnih maščobnih kislin, rast na različnih virih ogljika, rast v prisotnosti 30 % glukoze, sposobnost uporabe N iz (NH4)2SO4 ob prisotnosti različnih virov ogljika, rast brez etanola in ocetne kisline, rast ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola in različnih koncentraciji ocetne kisline ter rast v anaerobnih in aerobnih razmerah. Za sev Komagataeibacter sp. AV429 smo preverili tudi rast brez ocetne kisline, rast na acetatu pri pH 2,5, rast v prisotnosti etanola in laktata, rast na gojišču AE brez glukoze ter sposobnost uporabe različnih virov ogljika. Vsem sevom smo pregledali nukleotidna zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA ter celotna genomska zaporedja. Ugotovili smo, da je genomsko zaporedje seva Komagataeibacter sp. AV382 najbolj podobno vrsti Komagataeibacter kakiaceti (ANIb 88,73 %) in seva Komagataeibacter sp. AV436 vrsti Komagataeibacter xylinus (ANIb 91,55 %). Na podlagi fenotipskih lastnosti lahko sev Komagataeibacter sp. AV382 razlikujemo od ostalih vrst rodu Komagataeibacter po tem, da producira 2-keto in 5-ketoglukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze in ne sintetizira celuloze. Sposoben je uporabiti N iz (NH4)2SO4 v prisotnosti manitola na gojišču Hoyer-Frateur in Asai. V tekočem gojišču ne oblikuje biofilma, ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola pa tolerira do 5 % ocetne kisline. Sev Komagataeibacter sp. AV436 lahko na podlagi fenotipskih lastnosti od ostalih vrst rodu Komagataeibacter razlikujemo po tem, da sintetizira celulozo, tvori 2-keto in 5 keto-glukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, vendar ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze. Ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola tolerira do 5 % ocetno kislino. Sev Komagataeibacter sp. AV429 je po analizi genomske sekvence pokazal največjo podobnost z vrsto Gluconacetobacter entanii (ANIb 98,02 %), a njegove fenotipske lastnosti se od referenčnega seva znatno razlikujejo. Glede na zgornje rezultate predlagamo uvrstitev sevov Komagataeibacter sp. AV382 in Komagataeibacter sp. AV436 v novi vrsti znotraj rodu Komagataeibacter.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, kis, rod Komagataeibacter, taksonomija
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1479; Downloads: 160
Full text (2,83 MB) |
8. Sestava in viskoelastične lastnosti zunajceličnih polisaharidov pri izbranih sevih ocetnokislinskih bakterijNina Jančič, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo pri 23 izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij iz rodov Komagataeibacter, Acetobacter, Asaia, Gluconobacter in Swaminathania preučevali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov ter nadalje analizirali njihovo monosaharidno sestavo. Seve smo pridobili iz zbirke mikroorganizmov Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov smo ocenili iz potencialno nastalega biofilma. Med 23 sevi smo tako identificirali 18 sevov s sposobnostjo za tvorbo biofilma pri uporabljenih pogojih namnoževanja. Nato smo s pomnoževanjem specifičnih odsekov genov za sintezo celuloze, acetana in levana v reakciji PCR analizirali prisotnost genov za sintezo najpogosteje opisanih zunajceličnih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah. Pri 18 sevih smo identificirali prisotnost gena za sintezo celuloze, devet sevov pa je imelo tudi gene za tvorbo levana in/ali acetana. Acetan je heteropolisaharid, sestavljen iz glukoze, manoze, ramnoze in glukuronske kisline, v njegovo sintezo pa je vključenih veliko število genov. Prisotnost oz. odsotnost določenih genov tako lahko povzroči sintezo različnih acetanov, zaradi česar imajo sevi z geni za izražanje acetanov največji potencial za sintezo novih zunajceličnih polisaharidov. Iz 10 sevov smo uspešno izolirali in očistili vodotopne zunajcelične polisaharide ter jih s postopkom hidrolize razgradili na monosaharide. Identiteto monosaharidov smo določili s tankoplastno kromatografijo ob uporabi sladkornih standardov. Na podlagi vseh teh rezultatov smo izbrali tri seve, za katere domnevamo, da so dobri kandidati za tvorbo novih acetanu podobnih polisaharidov. Analiza njihovih reoloških lastnosti je odkrila razlike v njihovih viskoelastičnih lastnostih. Za natančen opis fizikalnih in kemijskih lastnosti teh polisaharidov so potrebne nadaljnje analize.
Keywords: Ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi.
Published in DKUM: 11.06.2019; Views: 2243; Downloads: 121
Full text (1,46 MB) |
9. Komagataeibacter sp. nov. T5K1: ocetnokislinska bakterija, izolirana iz kvasovke Saccharomycodes ludwigiiMateja Polc, 2017, master's thesis Abstract: Ocetnokislinske bakterije so skupina mikroorganizmov, ki jih v naravi pogosto najdemo na substratih, bogatih s sladkorji, alkoholi in kislinami. Število opisanih rodov ocetnokislinskih bakterij je v zadnjih 30 letih iz prvotno dveh narastlo na 19. Med njimi je največje število vrst opisanih znotraj rodov Acetobacter, Gluconobacter, Gluconacetobacter in Komagataeibacter. V magistrskem delu smo iz kvasovke Saccharomycodes ludwigii T5K1 osamili ocetnokislinsko bakterijo Komagataeibacter sp. T5K1_A in jo nadalje okarakterizirali s preiskovanjem nukleotidnega zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA. Odkrili smo, da je njen najbližji sorodnik vrsta Gluconacetobacter entanii; njuni sekvenci gena za 16S rRNA sta si podobni v 99 %, sekvenci medgenskih regij 16S-23S rDNA pa v 94 %. Glede na do sedaj poznane podatke o podobnosti teh DNA-regij med vrstami ocetnokislinskih bakterij smo domnevali, da bi sev Komagataeibacter sp. T5K1_A lahko bila nova vrsta ocetnokislinske bakterije. Odločili smo se, da naredimo natančno fenotipsko analizo in poiščemo fenotipske lastnosti, ki omogočajo razlikovanje seva Komagataeibacter sp. T5K1_A od njemu najbolj sorodnih vrst. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A je mogoče razlikovati od dveh filogenetsko najbolj sorodnih vrst Gluconacetobacter entanii in Komagataeibacter maltaceti po zmožnosti tvorbe 2-keto-D-glukonske kisline, uporabe sorbitola, D- manitola, D-glukonata in glicerola kot edinega vira ogljika za rast, fermentaciji D-manitola do kisline in še nekaterih drugih biokemijskih lastnostih. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A raste tudi pri višjih koncentracijah ocetne kisline ob prisotnosti 1 % in 3 % etanola v gojišču RAE, v primerjavi s tipskim sevom Komagataeibacter maltaceti. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A producira na gojišču RAE celulozo. Zaradi vseh teh lastnosti je sev Komagataeibacter sp. T5K1_A zelo verjetno nova vrsta ocetnokislinske bakterije. Za dokončno potrditev te hipoteze bo potrebno razlike seva Komagataeibacter sp. T5K1 od njemu najbolj sorodnih vrst potrditi še na nivoju celokupne DNA genomov. Sekvenciranje genoma seva Komagataeibacter sp. T5K1 in genomov njemu najbolj sorodnih vrst trenutno poteka v sodelavi z raziskovalno skupino iz Belgije.
Keywords: Ocetnokislinske bakterije, rod Komagataeibacter, industrijski bioprocesi, kis, 16S rRNA, 16S-23S rDNA, identifikacija
Published in DKUM: 18.04.2017; Views: 2427; Downloads: 186
Full text (1,79 MB) |
10. Primerjava divjih in selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij pri pripravi jabolčnega kisaKatarina Puhan, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Na posestvu Pohorski dvor smo v letu 2016 primerjali delovanje selekcioniranih in divjih ocetnokislinskih bakterij pri proizvodnji jabolčnega kisa na način, da smo spremljali dinamiko pretvorbe alkohola v ocetno kislino. Meritve vrednosti omenjenih parametrov so bile izvedene v podjetju Fabijan d.o.o. v Pernici, v enakomernih presledkih v obdobju dveh mesecev. Namen poskusa je bil preveriti primernost uporabe selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij rodu Acetobacter aceti. Želeli smo preveriti, ali selekcionirane bakterije v določenih pogojih delujejo hitreje kot divje. Rezultati so nakazali trend, da omenjene selekcionirane ocetnoislinske bakterije alkohol v sadnem vinu oksidirajo hitreje kot divje, vendar njihova uporaba v izbranih pogojih delovanja ni imela statistično značilnega vpliva na končno vsebnost ocetne kisline in pH jabolčnega kisa.
Keywords: kis, jabolka, fermentacija, ocetnokislinska fermentacija, selekcionirane ocetnokislinske bakterije
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1481; Downloads: 170
Full text (408,86 KB) |
