1. SODELOVANJE MED POOBLAŠČENIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI OCENJEVALCI VREDNOSTISara Kresnik, 2016, master's thesis Abstract: Revizijska dejavnost in dejavnost ocenjevanja vrednosti sta relativno mladi dejavnosti, ki sta se v zadnjem času bolj razširili in uveljavili. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju. Ocenjevanje vrednosti je dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
Razgibano poslovno okolje in težave, s katerimi se srečujejo in spopadajo podjetja od nastopa gospodarske krize, so pripeljali do potrebe, da se vsi, ki sodelujejo v postopkih revidiranja, tako ocenjevalci in revizorji kot tudi računovodje, pri svojem delu medsebojno usklajujejo in si izmenjujejo informacije ter s tem sodelovanjem omogočajo nemoten potek dela in kakovostnejše storitve.
Keywords: revizija, revizor, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, podjetij ter strojev in opreme, ocenjevalec vrednosti, sodelovanje, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, Zakon o revidiranju, Kodeks etičnih načel za ocenjevalce vrednosti
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 2061; Downloads: 231
 Full text (1,00 MB) |
2. DELO STEČAJNIH UPRAVITELJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI V LUČI ZAKONODAJE ZFPPIPPAna Dvoršak, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo predstavljeno delo stečajnih upraviteljev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, predvsem v postopkih zaradi insolventnosti. Ko je govora o stečajnih upraviteljih, je njihova vloga, kljub temu, da je izjemno zahtevna in obsežna, zelo jasno opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Naloga stečajnega upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti je ključnega pomena za uspešno izpeljan postopek. Zgodba pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti je nekoliko drugačna, saj sta matična zakona, ki urejata to področje, dva, in sicer Zakon o sodiščih in Zakon o revidiranju. Tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti odigrajo pomembno vlogo v postopkih zaradi insolventnosti, saj posedujejo strokovno znanje, ki je ključnega pomena za uspešno izvedene postopke.
V prvem delu magistrskega dela se bomo najprej dotaknili razlage nekaj osnovnih pojmov za lažje razumevanje nadaljnje materije, ki je predmet obravnave. Podrobneje bosta predstavljena delo in vloga stečajnih upraviteljev, ločeno v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku. Prav tako bo govora o nadzoru nad ustreznim opravljanjem dela stečajnih upraviteljev.
V drugem delu bo več govora o pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Na tem mestu slovenska zakonodaja ni tako enotna kot pri stečajnih upraviteljih, saj poznamo dve vrsti ocenjevalcev vrednosti, kar bo v nadaljevanju predstavljeno posebej. Tudi v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo govora o njihovem delu in vlogi v postopku prisile poravnave ter stečajnem postopku.
Keywords: stečajni upravitelj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, sodni cenilec, stečajni postopek, prisilna poravnava, postopki zaradi insolventnosti, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodiščih, Zakon o revidiranju
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 2905; Downloads: 414
Full text (1,49 MB) |
3. ANALIZA REALIZACIJE PLAČIL V PRAVNOMOČNO ZAKLJUČENIH POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI V PRIMERJAVI Z NAČRTOVANIMI V NAČRTIH FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJATadej Fajfar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V praksi se žal vse prepogosto kaže, da slovenska insolvenčna zakonodaja družbi dolžnici omogoča, da več mesecev ali celo let prikriva insolventnost družbe in s tem lastnikom in upravi družbe omogoča, da jo ves ta čas neovirano izčrpavajo. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je tako žal postal instrument, ki ga uprava družbe dolžnice največkrat izkoristi šele v trenutku, ko se upniki odločijo zapadle terjatve izterjati v sodnih postopkih (z izvršbo) ali celo vložijo predlog za začetek stečaja, saj s tem doseže sprostitev blokiranih transakcijskih računov in hkrati zadrži obravnavo vseh predlogov za začetek stečaja. V nalogi smo obravnavali portfelj 11 konkretnih podjetij, zoper katera je bil uveden postopek prisilne poravnave in po postopku prisilne poravnave tudi stečajni postopek (22 konkretnih postopkov zaradi insolventnosti). Glavna področja obravnave so bila primerjava višine poplačila, ki je bila predvidena v postopku prisilne poravnave, z višino poplačila, ki je bila realizirana v postopku stečaja, primerjava vzrokov za neuspeh prisilne poravnave in »angažiranost« udeležencev postopka - predvsem upravitelja.
Keywords: Insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, načrt finančnega prestrukturiranja, izčrpavanje, upravitelj, ocenjevalec vrednosti, procesno dejanje.
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1421; Downloads: 173
Full text (1,49 MB) |
