| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NOTRANJE REVIDIRANJE OBVLADOVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V SLOVENSKIH BANKAH
Simon Bračič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava teoretični in praktični vidik notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v slovenskih bankah. V teoretičnem delu je podrobneje proučeno notranje revidiranje obvladovanja kreditnega tveganja, ki zaradi poslovanja v svetovnih razsežnostih, velike konkurence in tekmovalnosti med bankami, novih vrst tehnologije in storitev ter zaradi odmevnih nepravilnosti v nekaterih bankah vse bolj pridobiva na pomenu. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja morajo imeti banke oblikovan celovit sistem notranje kontrole, dobro organizirano službo notranje revizije, ki obvladovanju kreditnega tveganja namenja veliko pozornosti. Postala je nepogrešljiva sestavina vsake banke, saj ima pomembno vlogo pri obvladovanju in zmanjševanju kreditnega tveganja. Notranji revizorji upravi svetujejo, kako izpolniti notranji kontrolni sistem, politiko in postopke za obvladovanje kreditnega tveganja. V praktičnem delu je na podlagi pridobljenega znanja iz teoretičnega dela praktično prikazan postopek notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Ta se začne z načrtovanjem, sledita izvajanje in poročanje o ugotovitvah notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Diplomsko delo je zaključeno z zaključnimi mislimi o obravnavani tematiki.
Keywords: Ključne besede: notranje revidiranje, notranji revizor, notranja kontrola, služba notranje revizije, obvladovanje, tveganje, kreditno tveganje v banki, obvladovanje kreditnega tveganja
Published: 12.07.2010; Views: 1924; Downloads: 194
.pdf Full text (517,66 KB)

2.
KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJU
Vesna Kovač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje. Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev. K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Published: 22.09.2010; Views: 2085; Downloads: 214
.pdf Full text (610,28 KB)

3.
Obvladovanje kreditnega tveganja v majhnem podjetju X
Tatjana Pešti, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Plačilna nedisciplina je v Sloveniji že dalj časa zelo razširjena. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki jih je objavil AJPES (2016), kjer lahko vidimo, da je bilo v mesecu marcu 2016 v Sloveniji 4.866 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno, povprečen dnevni znesek teh obveznosti pa je bil kar 335.478.000 EUR. Primerjava s prvima dvema mesecema istega leta kaže manjši porast števila pravnih oseb z zapadlimi obveznostmi, višina obveznosti pa se je malenkost znižala. Podjetja za izdelke ali storitve, ki jih prodajo svojim kupcem, plačila navadno ne dobijo takoj, ampak kupcem odobrijo različno dolg odlog plačila. Primerjava z Avstrijo kaže, da ta v Sloveniji znaša v povprečju 70 dni in več, v Avstriji pa večinoma 30 dni. Odlog plačila za prodajalca pomeni kreditno tveganje, ki predstavlja možnost izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti kupca do prodajalca. Kreditno tveganje pa lahko v podjetju obvladujemo s sprejetjem in doslednim izvajanjem ustrezne kreditne politike. Primerjava koeficienta vezave kratkoročnih poslovnih terjatev in kratkoročnih poslovnih obveznosti za leto 2014 kaže, da je proučevano manjše podjetje X terjatve dobilo poravnane v povprečju v 94 dneh, obveznosti pa je poravnavalo v 70 dneh. V panogi, v katero spada proučevano podjetje, pa so se terjatve poravnavale v povprečju v 70 dneh, obveznosti pa v 81 dneh. Proučevano podjetje X svojim kupcem odobrava predolge odloge plačil, svojih terjatev nima zavarovanih, postopek izterjave se začne šele po določenem času in ne takoj ob zapadlosti terjatev, kar vse povečuje kreditno tveganje. Plačilna disciplina v Sloveniji je že dalj časa slaba in tudi ni pričakovati njenega hitrega in občutnega izboljšanja, zato predlagam vodstvu podjetja X, da spremeni politiko kreditiranja kupcev, postopek izterjave je treba sprožiti takoj ob zapadlosti terjatve, zavarovati bo potrebno terjatve vsaj do večjih kupcev. Najprimernejše za podjetje pa bi bilo zavarovanje terjatev pri zavarovalnici.
Keywords: Kreditno tveganje, finančna nedisciplina, instrumenti zavarovanja, izterjava, obvladovanje kreditnega tveganja.
Published: 05.07.2016; Views: 472; Downloads: 63
.pdf Full text (888,34 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica