SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 45 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
41.
Obveznice kot vir financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti
Nina Pulko, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Lokalna samouprava predstavlja pomemben element demokratične ureditve sodobnih držav. Temeljna izhodišča za ureditev sistema lokalne samouprave v Sloveniji so podana že v ustavi, ki je uvedla lokalno samoupravo kot pravno sistemsko institucijo in jo opredelila za eno svojih temeljnih demokratičnih načel. Kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti so opredeljene občine, ki samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve ter izvršujejo naloge, katere so nanje prenesene z zakoni. V Sloveniji deluje 212 občin. Bistven pogoj uresničevanja lokalne samouprave predstavljajo zadostna finančna sredstva, saj finančna neodvisnost pomeni enega ključnih elementov samoupravnosti. Občine se financirajo iz lastnih virov, sredstev države in z zadolžitvijo, ki naj bi se uporabljala predvsem za financiranje naložb. Z uporabo dolžniških virov financiranja se lahko poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, s tem pa tudi možnost izvedbe večjih investicij. Dodatno omogoča porazdelitev bremena izgradnje določene infrastrukture na več generacij, ki bo le-to koristila. V prid zadolževanja govori tudi podatek, da pomeni popolnoma lastno financiranje najdražjo obliko financiranja naložb, saj je cena tovrstnega kapitala praviloma višja, kot če so vključeni tudi zunanji viri financiranja. Najbolj razširjen način zadolževanja je najem bančnega kredita. V drugih, sodobnih, gospodarstvih se občine vedno pogosteje odločajo za alternativne oblike zadolževanja, kot je zadolževanje z izdajo obveznic na kapitalskem trgu. Obveznice, katerih izdajatelji so organi nižjih oblasti, so imenovane občinske obveznice. To delo obravnava značilnosti in vlogo občinskih obveznic kot alternativnega vira zadolževanja samoupravnih lokalnih skupnosti ter razširjenost uporabe instrumenta v nekaterih državah Evropske unije. Proučuje dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev in razvoj trga občinskih obveznic. Analizira slovenski sistem financiranja občin in zakonske okvire možnosti zadolževanja ter primerja zadolženosti nižjih nivojev upravljanja v Sloveniji z državami EU. Obravnava slovenski trg kapitala in vlagatelje. Izračunani so hipotetični prihranki, ki bi jih bili deležni izdajatelji, v kolikor bi se, namesto s klasičnim bančnim kreditom, zadolžili z izdajo občinskih obveznic. Delo proučuje, v kakšnem obsegu so v Sloveniji izpolnjeni pogoji za izdajo občinskih obveznic in podaja oceno potenciala razvoja instrumenta. Občinske obveznice se izdajajo predvsem za financiranje naložb v lokalno infrastrukturo. Praviloma so to obsežni projekti, kot so izgradnja komunalne infrastrukture, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov ter podobnih infrastrukturnih projektov, ki so v splošnem interesu lokalne skupnosti. Izdaja obveznic običajno pomeni cenovno ugodnejši vir financiranja v primerjavi z bančnim kreditiranjem. Potencial obsega zadolžitve je praviloma večji in ima daljši rok odplačil. Obenem pomeni dodatno diverzifikacijo virov financiranja in zmanjšuje odvisnost od ostalih kreditodajalcev. Z izdajo občinskih obveznic se dodatno poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, in s tem tudi možnost izvedbe večjih investicij. Uporaba cenejšega vira financiranja lahko pozitivno vpliva na finančni položaj občin, ki morebitne prihranke lahko uporabijo za druge investicijske projekte. Kljub razširjenosti uporabe instrumenta v tujini, pregled obstoječega pravnega okvira pokaže, da v Sloveniji zadolževanje občin z izdajo obveznic ni možno.
Keywords: Občinske obveznice, samoupravne lokalne skupnosti, financiranje občin, zadolževanje občin
Published: 10.12.2016; Views: 492; Downloads: 62
.pdf Full text (2,05 MB)

42.
Institut podrejenih obveznic v teoriji in praksi
Katja Goršek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Posebna oblika obveznic so podrejene obveznice. Od navadnih obveznic se razlikujejo predvsem po tem, da so podrejene drugim terjatvam izdajatelja v primeru stečaja, zato so v času gospodarske krize tudi bolj tvegana naložba kot sicer. Podrejene obveznice so izdale tudi slovenske banke. Izjemno slabo bančno stanje v Sloveniji je povzročilo, da se je konec leta 2013 zaradi dokapitalizacije bank s strani države, zgodil izbris podrejenega dolga teh bank.
Keywords: vrednostni papirji, obveznice, banka, podrejena obveznica
Published: 22.01.2019; Views: 120; Downloads: 12
.pdf Full text (244,92 KB)

43.
Nove zahteve glede pogojev za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu
Filip Peče, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu v slovenskem pravnem sistemu predstavlja relativno novost. Do sprejetja novele F Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju “ZTFI”), sta bila glavna splošna pravna akta, ki urejata to področje, ZTFI in Pravila Borze (v nadaljevanju “PB”), umik na podlagi sklepa imetnikov vrednostnih papirjev urejala le v primeru delnic. Seveda to ne pomeni, da se dolžniških vrednostnih papirjev pred sprejetjem novele F ZTFI iz trgovanja na organiziranem trgu sploh ni dalo umakniti. Umakniti jih je bilo možno, kadar so zapadle vse obveznosti vsebovane v dolžniških vrednostnih papirjih, ter ob nastopu pogojev, ki jih zakon določa za umik vseh finančnih instrumentov. Dopolnitvi ZTFI so sledila tudi PB, ki pa za razliko od zakona, z večinoma enakimi določbami, urejajo umik obveznic iz organiziranega trga, in ne dolžniških vrednostnih papirjev, kar je širši pojem. Obveznice so najbolj razširjen in najbolj uporabljen dolžniški vrednostni papir v svetu, vendar niso edini dolžniški vrednostni papir s katerim se trguje na Ljubljanski borzi, saj enako velja tudi za kratkoročni dolžniški vrednostni papir, zakladno menico, ki jo PB pojmujejo kot instrument denarnega trga. Zanjo predpisujejo drugačna pravila za umik iz trgovanja na organiziranem trgu, v ločenem členu. Zakonska ureditev sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz organiziranega trga je odraz potrebe kapitalskega trga po ureditvi podobni tisti, ki velja za umik delnic. Vsekakor sta ureditvi zelo podobni, saj se za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu uporabljajo 1.-10. odst. 101. čl. ZTFI, pri čemer se smiselno uporabljajo nekateri drugačni izrazi, določeni v 1.-7. toč. 11. odst. 101. čl. ZTFI. Druge spremembe se nanašajo prdvsem na javno objavo notarskega zapisnika iz zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku, namesto vpis sklepa o umiku v sodni register, drugačne pogoje in roke za začetek učinkovanja sklepa, drugačno časovno točko za obvestilo borze, ter po dispozitivnem odnosu do denarne odpravnine.
Keywords: ZTFI, Pravila borze, dolžniški vrednostni papirji, obveznice, hibridni vrednostni papirji, organiziran trg vrednostnih papirjev
Published: 27.10.2017; Views: 190; Downloads: 43
.pdf Full text (294,07 KB)

44.
Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo ter pogojno povečanje osnovnega kapitala
Janez Vončina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe - izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku - če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo - uveljavljati dva zahtevka - ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne.
Keywords: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital, doktorske disertacije, convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital, dissertation theses
Published: 05.03.2018; Views: 746; Downloads: 143
.pdf Full text (1,95 MB)

45.
Izvajanje programa Evropske centralne banke o dokončnih denarnih transakcijah (OMT) v luči prepovedi monetarnega financiranja držav članic evroobmočja
Anamarija Krpina, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava Program dokončnih monetarnih transakcij, s katerim je ECB nameravala na sekundarnem trgu odkupovati državne obveznice držav članic v krizi, je imel namen odpraviti motnje mehanizma transmisije monetarne politike ECB, ki so posledica položaja državnih obveznic nekaterih držav članic, in ohraniti enotnost monetarne politike. V nalogi ugotavljam, da je ECB z nekonvencionalnim programom, sprejetim v času krize, želela umiriti stanje na trgih državnih obveznic in narediti konec krizi evroobmočja. Premije državnih obveznic so bile pred programom pretirano visoke in niso ustrezale dejanskim makroekonomskim položajem zadevnih držav. Te so občutno vplivale na stroške financiranja države članice, zaradi česar so nekatere razmišljale o odhodu iz evroobmočja. S samo napovedjo nakupov na sekundarnem trgu je ECB uspela preprečiti povečanje donosnosti obveznic nad nesprejemljive ravni, s čimer je prišlo do umiritve trgov državnih obveznic. V nalogi ugotavljam, da je program naletel na neodobravanje nemških politikov zaradi domnevne škodljivosti programa nacionalnim davkoplačevalcem, saj bi zaradi reševanja drugih držav članic z davkoplačevalskim denarjem ostalih držav, državljane izpostavila prevelikemu tveganju. Zaradi prepričanja o nezakonitosti tovrstnega ukrepa je nemško ustavno sodišče na Sodišče Evropske unije naslovilo prvo nemško vprašanje za predhodno odločanje v zgodovini. V njem si je želelo pridržati zadnjo besedo v odločitvi, zaradi česar je prišlo do napetosti v retoriki sodišč. Sodišče Evropske unije je v zadevi Gauweiler in drugi sprejelo pomembno odločitev, kjer je potrdilo zakonitost programa in njegovo skladnost s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije ter način njegovega izvajanja. Odločitev Sodišča Evropske unije, kateremu nekateri pripisujejo politično odločitev, je uspešno ohranilo evroobmočje in ob tem tudi Evropsko unijo.
Keywords: evroobmočje, dolžniška kriza, obveznice, sekundarni trg, pristojnost ECB, monetarna politika, zakonitost OMT, Gauweiler, finančno reševanje
Published: 23.05.2019; Views: 94; Downloads: 9
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.56 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica