SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
32.
33.
34.
35.
36.
UMESTITEV ZAMENLJIVIH OBVEZNIC (COCO OBVEZNIC) V SLOVENSKO ZAKONODAJO
Sara Munda, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi finančna krize, ki je prizadela ves svet se večina podjetij in bank srečuje s krizo. Da podjetja in banke ne bi takoj potrebovala pomoči, si prizadevajo povečati osnovni kapital, a so omejeni zaradi zakonodaje. Zato so vedno bolj v trendu zamenljive obveznice, ki imetniku omogočajo zamenjavo iz dolžniškega kapitala v lastniškega. V Sloveniji je eden izmed problemov zakonodaja. O zamenljivih obveznicah se premalo govori in ker do krize njihova uporaba ni bila tako nujna, ni bilo potrebe po spreminjanju zakona. Poznavanje hibridnih vrednostnih papirjev in mešanih obveznic se mi za banke in podjetja zdi zelo pomembno. Ker je cilj vsakega podjetja in banke čim večji dobiček, v času krize pa obstoj na trgu, je poznavanje in uporaba finančnih instrumentov zelo pomembna. Vendar je potrebno tudi spremljati zakonodajo, če pride do kakšnih sprememb ali dopolnil v zakonu, ki bi omogočile lažjo izdajo ali poslovanje z zamenljivimi obveznicami.
Keywords: zamenljive obveznice, izdaja zamenljivih obveznic, Zakon o gospodarskih družbah, izdajatelj, pogojno povečanje kapitala, delnice
Published: 24.10.2013; Views: 851; Downloads: 111
.pdf Full text (797,59 KB)

37.
SANACIJA JAVNEGA DOLGA NA PRIMERU SLOVENIJE IN ITALIJE
Sara Brežan, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo zajema tematiko javnega dolga in ukrepe za njegovo zmanjšanje. Globalno gospodarstvo danes že okreva po svetovni finančni krizi, medtem ko si Slovenija in Italija še nista opomogli od nje. Čeprav so se države ob vstopu v EU zavezale k izpolnjevanju Maastrichtskih kriterijev, so le-ti danes v večini držav še nad dovoljeno zgornjo mejo. Posebej problematična sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Osnovni namen magistrske naloge je analizirati gospodarski položaj Slovenije in nastanek javnega dolga. Ker nas zanima zadolževanje po nastanku finančne krize, smo analizirali makroekonomske razmere v Sloveniji v obdobju 2010-2012. V nadaljevanju smo preučili obveznice, kot dolgoročni instrument zadolževanja. Kljub vsakoletnemu zmanjšanju primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov se je Slovenija vsako leto še dodatno zadolžila na kapitalskih trgih. Ker je zadolževanje na tujih trgih pogojeno z bonitetno oceno države, smo v četrtem poglavju pod drobnogled vzeli delovanje treh najpomembnejših bonitetnih agencij. S pomočjo makroekonomskih podatkov smo preverili korektnost izdanih ocen za Slovenijo v obdobju 2010-2012. Delo smo zaključili z analizo javnega dolga Italije. Preučili smo zgodovino in nastanek javnega dolga ter kakšni so pogoji za izdajo obveznic na italijanskem trgu. Poiskali smo podobnosti in razlike javnega dolga Italije in Slovenije. Prišli smo do zaključka, da kljub varčevalnim ukrepom, Slovenija napram Italiji ni tako uspešna pri sanaciji javnega dolga in finančnega primanjkljaja. Cilj izhodne strategije je bil odprava presežnega primanjkljaja pod mejne 3% BDP do leta 2013. Tega cilja Slovenija ni dosegla, zato ji je Evropska komisija morala podaljšati rok do leta 2015.
Keywords: Javni dolg, zadolževanje, obveznice, bonitetne agencije, finančna kriza, upravljanje z dolgom.
Published: 29.07.2014; Views: 757; Downloads: 187
.pdf Full text (1,64 MB)

38.
HIPOTEKARNE OBVEZNICE
Uršula Hoheger, 2014, master's thesis

Abstract: Hipotekarne obveznice in hipotekarno bančništvo je model zadolževanja, ki je sprejet od leta 2006 v naši zakonodaji, vendar pa do realne izdaje hipotekarnih obveznic vse do danes še ni prišlo. V magistrski nalogi sem predstavila zakonski okvir, spremembe zakona, razloge, zakaj se pri nas še ne posluje s hipotekarno obveznico in morebitne posledice v gospodarstvu in na nepremičninskem trgu v kolikor bi se hipotekarna obveznica začela uveljavljati pri nas.
Keywords: Hipotekarna obveznica, model hipotekarne obveznice, zakonska ureditev v Sloveniji, hipotekarna obveznica v praksi, hipotekarno bančništvo.
Published: 28.11.2014; Views: 914; Downloads: 255
.pdf Full text (1,18 MB)

39.
ANALIZA UČINKOV ANTIINFLACIJSKE DENARNE POLITIKE NA SESTAVO MEŠANEGA NALOŽBENEGA PORTFELJA
Aljoša Rižner, 2015, master's thesis

Abstract: Sodobna makroekonomska teorija preko številnih funkcij razlaga in pojasnjuje, kako se obnašajo finančni trgi v različnih delih gospodarskih in monetarnih ciklov, kateri dejavniki vplivajo na njihovo obnašanje in kako trgi reagirajo na spremembe posameznih dejavnikov. Magistrsko delo predstavlja analizo medsebojne odvisnosti spremenljivk, kot so inflacija, ključna obrestna mera in pričakovana donosnost finančnega premoženja.
Keywords: inflacija, inflacijska pričakovanja, antiinflacijska denarna politika, ključna obrestna mera, finančni trgi, delnice, obveznice, razpršenost, korelacija, spremenljivost, pričakovana donosnost, potencialno tveganje
Published: 16.02.2016; Views: 291; Downloads: 88
.pdf Full text (1,84 MB)

40.
Pridobivanje svežega kapitala v podjetjih v Sloveniji z izdajo obveznic
Petra Kostevšek, 2016, master's thesis

Abstract: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Keywords: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Published: 07.07.2016; Views: 400; Downloads: 112
.pdf Full text (2,23 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica