| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 88
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Keywords: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 216; Downloads: 32
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blaž Bohinc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 183; Downloads: 23
.pdf Full text (760,51 KB)

3.
Vloga kriptografije v obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Samo Grum, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Že od nekdaj so plemena, klani, cesarstva, narodi, kraljevine in države, da bi se lažje odločale v kritičnih trenutkih, zbirali informacije o tem, kakšne so namere nasprotne strani. To vrsto zbiranja informacij poznamo pod imenom obveščevalna dejavnost. Nekateri trdijo, da je zbiranje obveščevalnih informacij, drugi najstarejši poklic na svetu. Že Sun Cu je v svoji knjigi Umetnost vojne zapisal: »Tisto, kar omogoča pametnim državam in generalom, da dosežejo več kot navaden človek, je »predznanje« o nasprotniku, ki pa ga lahko pridobijo, samo od drugih ljudi – vohunov.« To »predznanje«, je izredno pomembno, saj je pravočasno pridobljena informacija voditeljem držav omogočila, da pravočasno sprejmejo »ustrezne« ukrepe. Zato imajo vse sodobne države specifične službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo. Z nastankom obveščevalne dejavnosti, se je pojavila potreba po skrivanju informacij pred nasprotnikom, zato se je pojavila kriptografija, ki je v sodobnem času informacijske tehnologije, postala samostojna znanstvena veda. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: kriptos – skrit in graphein – pisati. Namen kriptografije je zaščititi podatke, ki se prenašajo v verjetni navzočnosti nasprotnika. Kriptografska transformacija podatkov je postopek, s katerim se podatki v navadnem besedilu prikrijejo ali šifrirajo, kar povzroči spremenjeno besedilo, ki se imenuje šifrirano besedilo in ki ne razkrije izvirnika. Poleg zaščite lastnih komunikacij, poizkušajo obveščevalne službe s pomočjo kriptografskih metod dešifrirati prestrežene informacije nasprotnika in tako pridobiti pomembne podatke o tem, do kakšnih informacij so prišle tuje obveščevalne službe.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, informacije, vohuni, kriptografija, operacija "Rubikon", diplomske naloge
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 514; Downloads: 149
.pdf Full text (2,16 MB)

4.
Kim Philby - izdajalec Velike Britanije ali heroj Sovjetske zveze? : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anamarija Štukovnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalna dejavnost je v družbi prisotna vse od njenega začetka in je neprecenljivo orožje vsake države. Obveščevalne službe so ključnega pomena pri moči in varnosti posamezne države. Vohunstvo je eden izmed načinov izvajanja te dejavnosti. S pomočjo tajnih sodelavcev države pridobivajo pomembne tajne informacije, ki lahko vplivajo na delovanje države v mednarodnih odnosih. Skozi zgodovino človeštva je delovalo mnogo tajnih sodelavcev, ki so posredovali ključne informacije v obdobjih vojn in krize. Ti so se zapisali v zgodovino kot vojni heroji ali izdajalci svoje domovine. Eden izmed teh je bil tudi Harold Adrian Russell Philby, znan tudi kot Kim Philby izdajalec Velike Britanije in heroj Sovjetske zveze. Bil je vohun britanskega rodu, ki je svoje življenje posvetil komunizmu in njeni ideologiji. V zgodovino se je zapisal kot najuspešnejši dvojni agent v času 2. sv. vojne in v času hladne vojne. Zbiral je obveščevalne podatke v samem središču Britanske obveščevalne službe, ki jih je nato spretno in tajno posredoval Sovjetski zvezi ter tako vplival na številne tajne operacije, posredno tudi na izid 2. sv. vojne. V študentskih letih se je odločil za komunizem in sledil tej ideologiji do konca življenja. S svojim delovanjem v Avstriji je vzbudil pozornost Sovjetske obveščevalne službe, ki ga je rekrutirala z namenom infiltracije Britanske obveščevalne službe. Bil je ustanovitelj in vodja Cambriške vohunske mreže, ki je v času svojega delovanja posredovala pomembne obveščevalne podatke Sovjetski zvezi, in sicer o Veliki Britaniji in o Združenih državah Amerike. Philby se je spretno vzpenjal po hierarhični lestvici Britanske obveščevalne službe in skoraj dosegel sam vrh te organizacije. V času svoje kariere je spoznal veliko vplivnih ljudi, ki so mu zaupali največje skrivnosti obveščevalnega sveta. Philbyjeva kariera je bila polna obveščevalnih uspehov in je trajala dobra tri desetletja, preden so ga odkrile britanske in ameriške oblasti. Usodni udarec je prejel s prebegom sočlanov svoje vohunske naveze Macleana in Burgessa k Sovjetom leta 1951. V svoji dolgoletni karieri je posredoval Sovjetski zvezi več sto tajnih dokumentov in tako ogrozil številne obveščevalne operacije in življenja mnogih tajnih sodelavcev, ki so delovali po vsem svetu. Njegov prispevek se je odražal v mednarodnih odnosih obveščevalnih služb in na političnem področju. Bil je tudi vir navdiha mnogim avtorjem, ki so njegovo kariero dvojnega agenta uporabili pri pisanju literature in snemanju filmov.
Keywords: diplomske naloge, Kim Philby, Velika Britanija, obveščevalne službe, dvojni agent, Sovjetska zveza, komunizem
Published in DKUM: 06.07.2020; Views: 479; Downloads: 66
.pdf Full text (1,06 MB)

5.
Služba državne varnosti in njeno spremljanje britanske obveščevalne službe v Socialistični republiki Sloveniji
Tadeja Melanšek, 2019, master's thesis

Abstract: V pričujoči magistrski nalogi je obravnavano spremljanje delovanja britanske obveščevalne službe na ozemlju nekdanje SR Slovenije med letoma 1966 in 1988 s strani slovenske Službe državne varnosti (SDV). Zaradi lažjega razumevanja teme je najprej predstavljena zgodovina obeh varnostno-obveščevalnih služb. Pri tem je izpostavljena zgodovina jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe, s poudarkom na njeni organizaciji v SR Sloveniji. Podrobneje je v magistrski nalogi predstavljen njen razvoj iz Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v Oddelek za zaščito naroda (OZNA) v Upravo državne varnosti (UDV) in naposled reorganizacijo slednje v SDV. V nalogi so podrobneje opisane tudi metode, sredstva in organizacijska struktura slovenske SDV. Pregledu zgodovin obeh obveščevalnih služb in njuni primerjavi sledi osrednji del magistrske naloge: analiza spremljanja britanske obveščevalne službe s strani slovenske SDV. V tem delu je predstavljeno tudi spremljanje britanskih državljanov v SR Sloveniji. Obravnavana tematika je v slovenskem zgodovinopisju še povsem neraziskana.
Keywords: Služba državne varnosti (SDV), britanske obveščevalne službe, obveščevalne službe, Jugoslavija, Socialistična republika (SR) Slovenija.
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 829; Downloads: 220
.pdf Full text (1,05 MB)

6.
Dvojni tajni agent : magistrsko delo
Maša Kop, 2019, master's thesis

Abstract: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Published in DKUM: 14.08.2019; Views: 1704; Downloads: 159
.pdf Full text (496,58 KB)

7.
Jedrski dialog med ZDA in Severno Korejo : vloga obveščevalnih služb
Nejka Štimulak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Jedrsko orožje je glavni razlog za obstoj atomskega vohunjenja ter vir sporov med nekaterimi državami. Z začetkom raziskav Američanov, kako izdelati atomsko bombo, je zanimanje za le-to pokazala tudi Sovjetska zveza. A, da bi si delo nekoliko olajšala ter pridobila kar nekaj let, je Sovjetska zveza podatke o izgradnji atomske bombe pridobila z vohunjenjem. Atomskim vohunom prodor v notranjost projekta izgradnje atomske bombe ni predstavljal večjih težav, saj so obveščevalno-varnostne službe tedaj imele zelo pomankljivo varovanje tajnih podatkov. Tako so Klaus Fuchs, Kim Philby, Ethel in Julius Rosenberg in dr. Allan Nunn May pričeli Sovjetom izdajti informacije o atomski bombi, ki naj bi bile tajne. Preden so jim na sled prišle obveščevalno-varnostne službe, so bile kritične informacije že izdane. Površno preverjanje zaposlenih s strani obveščevalcev je kasneje pripeljalo do jedrskih sporov, saj je vedno več držav želelo posedovati jedrsko orožje. Tako se je pričelo tudi slabšanje odnosov med ZDA in Sverno Korejo v času hladne vojne. Zamera med državama je bila sprva zaradi delitve Severne Koreje in Južne Koreje med ZDA in Sovjetsko zvezo, nato pa je prerasla na jedrski spor, ko so obveščevalno-varnostne službe z daljšim opazovanjem odkrile jedrski reaktor Severne Koreje, kar je Američanom predstavljalo ogromno varnostno tveganje. ZDA so se zavezale k cilju odvzeti jedrsko orožje Severni Koreji, saj le-ta predstavlja resno varnostno grožnjo. Seveda se Severna Koreja jedrskemu orožju ne želi odpovedati, kar privede do medsebojnih konfliktov in provokacij. Veliko vlogo pri sporu med državama igra ameriška obveščevalna služba, saj so poleg izdelanih profilov voditelja Severne Koreje in njegovega vodstva vzpostavili tudi povezavo s tujimi obveščevalci za lažji nadzor nad jedrskim orožjem Severne Koreje. To predstavlja obveščevalcem določeno stopnjo zahtevnosti, saj je Severna Koreja strogo varovana država z omejenim dostopom do interneta. Kot je bilo ugotovljeno skozi diplomsko delo, jedrskemu sporu med ZDA in Severno Korejo še ni videti konca.
Keywords: diplomske naloge, obveščevalne službe, jedrsko orožje, Združene države Amerike, Severna Koreja, vohunjenje
Published in DKUM: 09.04.2019; Views: 840; Downloads: 126
.pdf Full text (424,88 KB)

8.
Vloga obveščevalno varnostnih služb pri sodelovanju Republike Slovenije v NATO-vodenih operacijah v Afganistanu : magistrsko delo
Stanka Lavrih, 2018, master's thesis

Abstract: Po terorističnih napadih Al Kaide v Združenih državah Amerike septembra 2001 se je dojemanje varnostni in groženj mednarodne skupnosti povsem spremenilo. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je že dan po terorističnih napadih sprejel Resolucijo 1368 (2001), ki opredeli napade kot oborožen napad na Združene države Amerike in kot ogrožanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Nepredvidljivo in spremenjeno varnostno okolje v svetu je zahtevalo takojšen odziv. Mednarodna skupnost kot vir ogrožanja identificira Afganistan. Še isto leto so z mandatom Organizacije združenih narodov vzpostavljene Mednarodne sile za pomoč v Afganistanu, katerih vodenje leta 2003 prevzame zveza Nato. Misijo, ki se je zaključila konec 2014, v letu 2015 nadomesti nebojna svetovalna Misija Odločna podpora in se izvaja še danes. Odziv na sodobne grožnje države rešujejo v medsebojnih zavezništvih ter delovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato je prineslo obveznost izpolnjevanja zavez, ki so bile podane v pristopnem obdobju ter kasneje članstvu. Kot polnopravna članica poleg tega sodeluje v procesu oblikovanja in izvajanja varnostnih in obrambno političnih smernic. Republika Slovenija svoje obveznosti v Zavezništvu izpolnjuje tudi s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah, kot so Nato-vodene mednarodne operacije in misije v Afganistanu, kjer sodeluje od leta 2004. Vloga obveščevalno varnostnih služb pred napotitvijo, v času delovanja ter po zaključku delovanja slovenskih pripadnikov v Nato-vodenih operacijah je izjemno pomembna in ena od najbolj učinkovitih oblik zaščite lastnih sil. Ob upoštevanju omejenih resursov je mednarodno sodelovanje Republike Slovenije ključno pri zagotavljanju tovrstne podpore v Afganistanu.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, NATO, sodelovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 05.07.2018; Views: 661; Downloads: 71
.pdf Full text (779,17 KB)

9.
Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jasmina Milinčić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23). Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.05.2018; Views: 857; Downloads: 111
.pdf Full text (806,48 KB)

10.
Mučenje kot nezakonit način pridobivanja obveščevalnih informacij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Senta Turjak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so obravnavani mučenje, njegova zgodovina in prepoved mučenja ter primeri uporabe mučenja v tajnih zaporih, ustanovljenih po terorističnem napadu na svetovni trgovinski center v New Yorku ter na južno krilo vojaškega centra Pentagon v Washingtonu 11. septembra 2001. Opisano je, kako so se razvijale tehnike mučenja skozi zgodovino, od nastanka prvih visokih civilizacij do danes. Analizirani so tudi primeri tajnih zaporov Guantanamo na Kubi, Abu Ghraib v Iraku in nekateri tajni zapori v Evropi. Mučenje obstaja vse od nastanka prvih visokih civilizacij. Sprva se je najpogosteje uporabljalo za kaznovanje oziroma opozarjanje drugih. Bilo je javno in marsikje del pravosodnega sistema. Danes je mučenje prepovedano s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki so jo leta 1948 podpisale države članice Organizacije združenih narodov. Danes se mučenja naj ne bi uporabljalo, vendar obstajajo primeri, ki kažejo drugače. V tajne zapore so po terorističnem napadu 11. septembra 2001 zapirali ljudi, ki naj bi bili povezani s teroristično organizacijo, odgovorno za napad. V teh zaporih so vladale nečloveške razmere, pomanjkanje higiene, hrane in vode, zaporniki so bili mučeni tako med zaslišanji kot pozneje v celicah. Pri tem so imeli glavno vlogo takratni predsednik Združenih držav Amerike, George W. Bush, in njegova administracija, obveščevalna služba CIA, obveščevalne službe držav, v katerih so bili tajni zapori, kot tudi ameriška vojaška obveščevalna služba in pripadniki ameriške vojske. V diplomskem delu so proučevani razvoj tehnik mučenja, njegova uporabo za namene izvabljanja informacij na primerih tajnih zaporov v Guantanamu, Abu Ghraibu in v Evropi. Predstavljena so tudi nekatera grozovita dejanja, ki jih je sposoben človek storiti sočloveku.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, pridobivanje podatkov, metode, mučenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1138; Downloads: 128
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica