| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 127
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vojaška obveščevalna dejavnost med ameriško vojno za neodvisnost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Manca Petrovič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je orisati uporabo elementov vojaške obveščevalne dejavnosti v kontekstu ameriške vojne za neodvisnost in ugotoviti, ali so ti odločilno prispevali k zmagi Američanov. Razloženi so vzroki in potek vojne, katere posledice so se pokazale po vsem svetu. Opisani so ameriški in britanski pristopi do uporabe vohunov v vojaške namene med konfliktom. Nazadnje so ti pristopi primerjani na podlagi zapisov kitajskega stratega Sun Cuja v delu Umetnost vojne. Na podlagi preučenih zapisov je ugotovljeno, da so tako Američani kot Britanci med vojno redno uporabljali prikrite metode delovanja in pridobivanja informacij. Pokazalo pa se je, da so Američani pri večjih taktičnih premikih pogosteje uporabljali zvijače, ki so jih osnovali na tajno pridobljenih informacijah. Britanci so imeli več težav z uporabo vojaške obveščevalne dejavnosti, saj je med generali prevladovala miselnost, da je uporaba vohunov v vojni nečastna in nepotrebna. Iz tega sledi zaključek, da je uporaba prikritih metod delovanja in pridobivanja informacij med ameriško vojno za neodvisnost odločilno prispevala k zmagi Američanov. Ugotovljeno je bilo tudi, da med ameriško vojno za neodvisnost nista obe strani uporabljali vseh pet vrst vohunov, omenjenih v Umetnosti vojne generala Sun Cuja. Zagotovo so jih uporabili le Američani. Do danes namreč še ni dokazov, da bi Britanci uporabljali »mrtve vohune«.
Keywords: diplomske naloge, vojaška obveščevalna dejavnost, vohuni, vojna, ameriška vojna za neodvisnost
Published in DKUM: 06.05.2022; Views: 294; Downloads: 113
.pdf Full text (756,25 KB)

2.
Obrambni štab kot možnost integracije obveščevalnih procesov na obrambnem področju Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žiga Sušnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja analizo obveščevalnih procesov na področju obrambe v Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter nudi pogled v prihodnost z uvedbo obrambnega štaba. Zaradi vse večjega pojava neklasičnih in prepletajočih se groženj se države odločajo tudi za združevanje procesov na najvišji obrambno strateški ravni z namenom boljše pripravljenosti na grožnje. Ena od teh rešitev so obrambni štabi, ki pomenijo združevanje vojaških in civilnih procesov za hitrejše, učinkovitejše in natančnejše doseganje zastavljenih nacionalnih ciljev. Predvsem se združevanje pozna pri obveščevalni dejavnosti, ki je ključnega pomena za prepoznavanje novodobnih groženj in hitrega obveščanja odločevalcev. Tako bi bilo dobro tudi v Republiki Sloveniji stremeti k temu, da se začnejo obveščevalni in drugi procesi iz civilnega in vojaškega spektra združevati in tako poskrbeti, da se odpravi nepotrebno podvajanje in da se združi najkakovostnejši kader iz civilne in vojaške sfere. Tako bi se ustvaril trden, profesionalen in zanesljiv kolektiv. S tem bi bila tudi podpora odločanju na obrambnem področju celovitejša. V Republiki Sloveniji lahko prepoznamo rešitev v spremembi Zakona o obrambi in v reorganizaciji obrambnih sil z možnostjo vzpostavitve obrambnega štaba. V vsakem primeru so spremembe nujne, saj se države vsakodnevno srečujejo z novimi grožnjami, pri katerih se nikoli ne ve, kaj pričakovati, zato morajo biti države pripravljene na vse.
Keywords: diplomske naloge, obramba, obveščevalna dejavnost, obrambni štab, integracija, Slovenska vojska
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 362; Downloads: 130
.pdf Full text (815,21 KB)

3.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Keywords: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 373; Downloads: 38
.pdf Full text (1,05 MB)

4.
Organizirani kriminal in kriminalistično-obveščevalna dejavnost v Avstraliji : magistrsko delo
Natalija Kavicki, 2021, master's thesis

Abstract: Organizirani kriminal je prefinjen, odporen, zelo razvejan in razširjen, saj je njegov glavni motiv finančni dobiček. Transnacionalni organizirani kriminal na več načinov vpliva na Avstralijo. Glavne grožnje v Avstraliji so kibernetski kriminal, finančni kriminal, korupcija javnih uslužbencev, pranje denarja, nasilje, trgovina z drogo, trgovina z ljudmi in trgovina z orožjem. Organizirani kriminal vse pogosteje uporablja logistično načrtovanje in agresivno trženje, kupuje strokovno znanje in specialne moderatorje ter vlaga v raziskave in razvoj strategije z namenom zmanjšanja tveganja. Zaradi organiziranega kriminala sta se razvili obveščevalna in kriminalistično-obveščevalna dejavnost, ki se med seboj zelo malo razlikujeta. Vloga kriminalistično-obveščevalne dejavnosti vključuje zmanjševanje resnih groženj organiziranega kriminala, ki najbolj škoduje skupnosti in nacionalnemu interesu. Vizija kriminalistično-obveščevalne dejavnosti je varnejša Avstralija, ki bi bila poleg tega bolj povezana, informirana in sposobna na odzivanje na kriminal. V magistrski nalogi smo obravnavali organizirani kriminal in kriminalistično-obveščevalno dejavnost v Avstraliji. Za potrebe pisanja magistrskega dela smo analizirali sekundarne vire, ki zajemajo glavne značilnosti s področja organiziranega kriminala in kriminalistično-obveščevalne dejavnosti. Osredotočili smo se na zgodovinski razvoj, vrste in skupine organizirane kriminalitete v Avstraliji. Prav tako smo podrobneje predstavili kriminalistično-obveščevalno dejavnost v Avstraliji in njene mednarodne partnerje. Ugotovili smo, da organizirana kriminaliteta negativno vpliva na varnost celotne družbe, prav tako pa povzroča družbeno in gospodarsko škodo. Avstralska komisija za kriminalistično-obveščevalno dejavnost vsako leto ocenjuje škodo, ki jo povzroči organizirani kriminal, ki Avstralijo stane več milijard dolarjev letno.
Keywords: organizirana kriminaliteta, kriminalistično-obveščevalna dejavnost, Avstralija, magistrska dela
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 404; Downloads: 47
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Vloga kriptografije v obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Samo Grum, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Že od nekdaj so plemena, klani, cesarstva, narodi, kraljevine in države, da bi se lažje odločale v kritičnih trenutkih, zbirali informacije o tem, kakšne so namere nasprotne strani. To vrsto zbiranja informacij poznamo pod imenom obveščevalna dejavnost. Nekateri trdijo, da je zbiranje obveščevalnih informacij, drugi najstarejši poklic na svetu. Že Sun Cu je v svoji knjigi Umetnost vojne zapisal: »Tisto, kar omogoča pametnim državam in generalom, da dosežejo več kot navaden človek, je »predznanje« o nasprotniku, ki pa ga lahko pridobijo, samo od drugih ljudi – vohunov.« To »predznanje«, je izredno pomembno, saj je pravočasno pridobljena informacija voditeljem držav omogočila, da pravočasno sprejmejo »ustrezne« ukrepe. Zato imajo vse sodobne države specifične službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo. Z nastankom obveščevalne dejavnosti, se je pojavila potreba po skrivanju informacij pred nasprotnikom, zato se je pojavila kriptografija, ki je v sodobnem času informacijske tehnologije, postala samostojna znanstvena veda. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: kriptos – skrit in graphein – pisati. Namen kriptografije je zaščititi podatke, ki se prenašajo v verjetni navzočnosti nasprotnika. Kriptografska transformacija podatkov je postopek, s katerim se podatki v navadnem besedilu prikrijejo ali šifrirajo, kar povzroči spremenjeno besedilo, ki se imenuje šifrirano besedilo in ki ne razkrije izvirnika. Poleg zaščite lastnih komunikacij, poizkušajo obveščevalne službe s pomočjo kriptografskih metod dešifrirati prestrežene informacije nasprotnika in tako pridobiti pomembne podatke o tem, do kakšnih informacij so prišle tuje obveščevalne službe.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, informacije, vohuni, kriptografija, operacija "Rubikon", diplomske naloge
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 591; Downloads: 152
.pdf Full text (2,16 MB)

6.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi : magistrsko delo
Aljaž Osrajnik, 2021, master's thesis

Abstract: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Keywords: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Published in DKUM: 08.06.2021; Views: 407; Downloads: 48
.pdf Full text (4,81 MB)

7.
Radikalni islamizem in džihad : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tina Svet, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Terorizem v sodobnem svetu predstavlja eno izmed ključnih groženj za nacionalno in mednarodno varnost. Teroristični akt je pogosto učinkovita taktika šibkejše strani v neizenačenem konfliktu. Učinki oziroma posledice terorizma so neprimerljivo večje od stroškov in so zelo neposredne. To so človeške žrtve, strah in trpljenje, ogrožanje družbene povezanosti, politične stabilnosti, velika materialna škoda in podobno. Poleg negativnih družbenih in gospodarskih posledic ima terorizem tudi druge, neposredne učinke. Med temi je najbolj kritično povečanje poseganja varnostnih organov v človekove pravice. Teroristični akt ima trdno določene cilje, ki pa so doseženi šele z reakcijo napadene strani. Ta reakcija je pogosto pretirana in sproži verigo dogodkov, ki vodijo k cilju, ki so ga napadalci določili. Med vzroke oziroma gonilo terorizma spadajo številni dejavniki in sicer psihološki, gospodarski, politični, verski in socialni. V zaključnem delu se bomo posvetili predvsem terorizmu, ki je povezan z islamsko religijo. Islam je monoteistična, druga največja religija na svetu in se zelo hitro širi. Za svoje širjenje po svetu nekatere ekstremistične islamske skupine za orodje uporabljajo nasilje, ki velikokrat vodi v teroristične napade (Purg, 1997). Islamska religija ima drugače urejeno pravo, ki mu pravimo Šeriatsko pravo oz. Šarija. Šeriatsko pravo ne povzema le odnosov med ljudmi in državo, temveč tudi odnose človeka z Bogom. Džihad oziroma sveta vojna v islamskem izrazoslovju pomeni potruditi se ali stremeti k plemenitemu namenu. Pri radikalnih islamistih pa je džihad pojmovan kot dolžnost, ki jo razumejo kot potrebo po islamiziranju Zahodnih držav z nasiljem, ki brez nadzora preide v teroristična dejanja. Boj proti verskemu terorizmu je izjemno zapleten. Najuspešnejši ukrep naj bi bil odprava vzrokov, ki so pripeljali do terorizma (Pasić, 2006).
Keywords: diplomske naloge, Džihad, obveščevalna dejavnost, protiteroristični ukrepi, radikalni islamizem, terorizem
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 426; Downloads: 59
.pdf Full text (991,64 KB)

8.
Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Vito Hozjan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje. Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov. Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Keywords: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Published in DKUM: 31.08.2020; Views: 765; Downloads: 84
.pdf Full text (2,53 MB)

9.
Zasebna obveščevalna dejavnost
Jaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Keywords: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Published in DKUM: 29.04.2020; Views: 527; Downloads: 87
.pdf Full text (510,49 KB)
This document has many files! More...

10.
Normativna ureditev za izvajanje obveščevalne protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tina Komac, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalna zagotovitev predstavlja pomemben člen pri dosegi poslanstva Slovenske vojske. Izvaja se na vseh ravneh poveljevanja in zajema načrtovanje, odločanje in delovanje pri poveljevanju ter vodenju enot. Uresničevanje obveščevalne zagotovitve se izvaja z obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnostjo. Na podlagi te dejavnosti vojaški poveljniki sprejemajo odločitve in ukrepe. Za učinkovito delovanje mora biti ta dejavnost podprta z ustreznimi pravnimi akti, ki dajejo nosilcem dejavnosti pooblastila in pristojnosti. Naloga obravnava preučevanje zakonske ureditve na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. Skozi diplomsko delo so predstavljeni temeljni pojmi, nosilci dela, načela, poslanstvo, načini dela, načini pridobivanja podatkov in zakonodaja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. K preoblikovanju sistema organiziranosti vojaške obveščevalne dejavnosti so pripomogla mednarodna sodelovanja, zato bomo v nalogi predstavili tudi mednarodni koncept obveščevalne dejavnosti. V nalogi je bilo ugotovljeno, da v slovenskih zakonih primanjkuje pooblastil in pristojnosti za pripadnike Slovenske vojske, da bi lahko učinkovito izvajali obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Reorganizacija na tem zakonskem področju je nujna, zato je v diplomskem delu predstavljen predlog za izboljšave.
Keywords: diplomske naloge, obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, varnostna dejavnost, Slovenska vojska, norme
Published in DKUM: 19.03.2020; Views: 637; Downloads: 63
.pdf Full text (535,37 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica