| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Družbeno vzdušje v zavodu za prestajanje kazni zapora Celje
Niko Majcenovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora je bila namenjena ugotavljanju dejavnikov družbenega vzdušja v zavodu. Merile so se tri dimenziji družbenega vzdušja, in sicer splošna zaznava zavoda iz strani obsojencev, obsojenčeva zaznava pravičnosti zavoda in njegovih delavcev, ter obsojenčeva percepcija različnih vrst delavcev zavoda. S pomočjo faktorske analize so se pridobili različni faktorji, na podlagi katerih so se oblikovale različne dimenzije družbenega vzdušja. Kot najizrazitejši faktor ugodnega družbenega vzdušja se je izkazal občutek obsojencev, da je zavod in delavci zavoda do njih pravičen in razumevajoč. Ker delavci zavoda, v interakciji z obsojenci, v odločilni meri oblikujejo ugodno ali neugodno družbeno vzdušje v zavodu, se je v raziskavi tudi ugotavljalo obsojenčevo doživljanje različnih vrst delavcev. Razlike v percepciji različnih vrst delavcev so bile izrazite. Medtem, ko so obsojenci ocenili delo vzgojiteljev in inštruktorjev kot večinsko pozitivno, se je pokazalo predvsem negativno doživljanje paznikov. Prav tako raziskava kaže na vpliv demografskih podatkov, kot so starost, izobrazba in dolžina kazni, pri čemer sta predvsem zadnji dve odločilni za dojemanje zavoda in oblikovanje vzdušje. Višja izobrazba in daljše kazni namreč negativno korelirata z ugodnim družbenim vzdušjem. Na podlagi različnih dimenzij naloga torej opiše vrsto družbenega vzdušja v zavodu, ponazori sestavine vzdušja in povezave med dobljenimi faktorji. Splošna ocena družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje se sicer nagiba v pozitivno smer, vendar še obstajajo področja zavoda in delavci, ki jih obsojenci doživljajo negativno.
Keywords: kazenske sankcije, zavod za prestajanje kazni zapora, družbeno vzdušje, obsojenec, resocializacija, tretman, penologija
Published: 11.02.2010; Views: 3259; Downloads: 295
.pdf Full text (1,04 MB)

2.
POMILOSTITVENI POSTOPEK V PRAKSI
Nataša Slana, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pomilostitveni postopek v Republiki Sloveniji se lahko začne na dva načina, in sicer na prošnjo obsojenca ali po uradni dolžnosti. Diplomska naloga opisuje, kako postopka potekata v praksi, ju opredeljuje, razčlenjuje ter prikazuje posamezne faze postopkov ter razkriva vsebino poročil in mnenj pristojnih organov. Pomilostitveni postopek na prošnjo obsojenca je v diplomski nalogi predstavljen vse od prošnje obsojenca, odstopa vloge sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji, predhodnega postopka, ki ga vodi sodišče, ko zbira poročili centra za socialno delo in zavoda za prestajanje kazni zapora, do obrazloženih mnenj sodišča in tožilstva o pomilostitvi, vključno s tem, kakšni kriteriji oziroma okoliščine morajo biti podane za pozitivno mnenje pristojnega organa oziroma pozitivni predlog ministra za pravosodje, ter vse do tega, kako o pomilostitvi odloča predsednik republike, do oblike ukaza za pomilostitev, obvestila kazenski evidenci o morebitnem izbrisu obsodbe in obvestila obsojencu glede odločitve predsednika o pomilostitvi. Pomilostitev po uradni dolžnosti je postopkovno drugačna, saj gre za neposreden predlog ministra predsedniku republike, naj določnega obsojenca oziroma obdolženca pomilosti. Od rednega postopka se razlikuje v tem, da je predlagatelj postopka minister, ki določene organe pozove, naj podajo svoje predloge, ter da je v postopku za pomilostitev po uradni dolžnosti možen tudi odpust kazenskega pregona, sami kriteriji za presojo o upravičenosti pomilostitve pa so podobni pomilostitvi na prošnjo. Pomilostitev je akt milosti, ki ga izda predsednik republike, če so v konkretnem primeru na strani storilca podane okoliščine, ki jih sodišče v okviru sojenja na podlagi zakona ni moglo upoštevati, so pa v korist obsojenca, ali okoliščine, ki nastanejo po tem, ko je kazen že izrečena in je sodba pravnomočna, ali če obstajajo razlogi, ki terjajo korekcijo morebitne strogosti zakona oziroma višine izrečene kazni, ko bi v posamičnem primeru sodna odločba pomenila nepravično odločitev, ali pa če obstajajo izključno okoliščine, ki narekujejo milejši odnos do storilca. Pomilostitev se torej uporablja v izjemnih okoliščinah in restriktivno. Pomilostitev je predsednikova diskrecijska pravica, zato ni vezan na mnenja oziroma predloge, ki jih v pomilostitvenem postopku podajo pristojni organi, mu pa pomagajo pri sprejetju odločitve. Diplomska naloga institut pomilostitve najprej pojmovno in zakonsko opredeli, nato pa primerja z ostalimi sorodnimi instituti, in sicer z amnestijo, sodno rehabilitacijo, alternativnimi oblikami izvrševanja kazni, namreč vikend zaporom, delom v splošno korist ter hišnim zaporom, ter s pogojnim odpustom. Prikazuje tudi število dejanskih pomilostitev glede na število vloženih prošenj in predlogov po uradni dolžnosti od leta 2008 do 2015. Naloga predstavi tudi določene težave in pomanjkljivosti postopka ter ponudi možne spremembe, vključno z izboljšavami v smislu zakonskih sprememb ter sprememb glede vrste gradiva, ki se zahteva v konkretnem postopku.
Keywords: pomilostitev, pomilostitveni postopek na prošnjo, pomilostitveni postopek po uradni dolžnosti, obsojenec, akt milosti, primerjava pomilostitve z ostalimi instituti
Published: 18.11.2016; Views: 487; Downloads: 68
.pdf Full text (361,20 KB)

3.
Resocializacija zapornikov pod nadzorom probacijske službe
Minela Smajlović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Najtežje obdobje za obsojenca je obdobje pred - odpustne faze, ki mu povzroča občutek negotovosti pred zunanjim okoljem, saj ne ve kako ga bo zaradi storjenega kaznivega dejanja, kljub prestani kazni, družba ponovno sprejela, hkrati pa se zaveda, da je vse bližje težko pričakovani svobodi. Sama pot do svobode je dolga, zato se postopek resocializacije obsojenca začne že na samem začetku, torej v predkazenskem postopku, še preden nastopi kazen in se potem nadaljuje tako med prestajanjem kazni kot po prestani kazni v obliki postpenalne pomoči. V celoten postopek resocializacije so vključeni različni strokovni profili: psihologi, sociologi, delovni pedagogi, svetovalci in razne institucije, kot so zdravstvene ustanove in centri za socialno delo. Vsak od naštetih strokovnjakov je imel svojo dolžnost in nalogo, da obsojenca lažje pripravi na življenje v zunanjem okolju v skladu z družbenimi normami in ga hkrati odvrne od povratništva. Skozi celoten postopek strokovne obravnave obsojencev ima zelo pomembno vlogo center za socialno delo. Za resocializacijo obsojencev, ki so obsojeni na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij izven zaporov, pa v celoti skrbi probacijska služba. Da smo lažje spoznali delovanje in naloge probacijske službe, ki je predmet zaključne naloge, smo v prvem delu kot predmet preučevanja vzeli pod drobnogled postopek resocializacije obsojenca v posameznih fazah strokovne obravnave, nato pa smo preučili probacijo. Ugotovili smo, da je slovenska zakonodaja predhodno že omogočala prestajanje zapornih kazni, vendar ni poznala centralizirane in profesionalne službe, ki skrbi za resocializacijo oseb ki so obsojene na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in za tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot jo poznajo v tujini. Država je želela z ustanovitvijo probacije doseči vzpostavitev pozitivnih odnosov s storilci in s tem posledično zmanjšati ponovitev kaznivih dejanj, celostno obravnavo obsojene osebe in zmanjšanje prezasedenosti zaporov.
Keywords: diplomske naloge, obsojenec, resocializacija, zapor, probacijska služba, center za socialno delo
Published: 07.05.2019; Views: 200; Downloads: 52
.pdf Full text (1,29 MB)

4.
Zaporniška subkultura
Nejc Hribernik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo raziskavo o prisotnosti zaporniške subkulture, neformalne hierarhične lestvice in neformalnega vodje v slovenskih zaporih. Zaporniška subkultura je posebna oblika subkulture, ki se pojavlja v zaporih, in jo opredeljujejo specifične norme, vrednote in neformalna pravila. Da bi pojav natančno preučili in opredelili, smo Januarja 2019 v treh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (Dob pri Mirni, Maribor in Celje) opravili raziskavo, v kateri smo s strukturiranimi intervjuji o problematiki povprašali tamkajšnjih petindvajset zaposlenih. Izsledki raziskave so pokazali, da v slovenskih zaporih nedvomno obstajajo zaporniška subkultura, neformalna hierarhija in neformalni vodja. S pomočjo strukturiranih intervjujev smo izpostavili značilnosti zaporniške subkulture ter kaj vse nanjo vpliva. Orisali smo neformalno hierarhično lestvico in prikazali značilnosti neformalnega vodje. Ugotovili smo tudi, da zaporniške subkulture ni mogoče povsem omejiti, saj je v večjem ali manjšem obsegu sestavni del kriminalnega življenja. Besedilo diplomskega dela torej ponuja širši vpogled v dogajanje v slovenskih zaporih, ki je nedvomno pomembna osnova za ustrezno reorganizacijo zapletenih zaporskih razmer in temelj razmisleka o vzpostavitvi takšnih pogojev bivanja, da bo »kaznovalna« institucija dejansko dosegla svoj osnovni namen.
Keywords: diplomske naloge, zapor, subkultura, hierarhija, pravosodni policist, obsojenec
Published: 01.08.2019; Views: 172; Downloads: 66
.pdf Full text (1,30 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica