Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Keywords: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Published in DKUM: 03.06.2020; Views: 1255; Downloads: 182
Full text (973,65 KB)

Abstract: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Keywords: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.07.2018; Views: 1782; Downloads: 267
Full text (1,45 MB)

Abstract: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Keywords: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 2428; Downloads: 359
Full text (2,15 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti, ali oziroma kako odpust obsojencev iz zapora po prestani kazni vpliva na njihovo postpenalno pomoč s ciljem identificiranja in analiziranja, v kolikšni meri ter kakšni obliki so obsojenci po odpustu deležni različnih obravnav, pa tudi, ali so bili v zaporih pravočasno in načrtno pripravljeni na odpust. Poudarek diplomskega dela je predvsem na stigmatizaciji zapornika in posledic kaznovanja, kjer pa jim je za lažje premagovanje ovir nudena t. i. postpenalna pomoč. Njen poglavitni namen je usposobiti obsojenca, da si lahko pomaga sam ob težavah, ki se pojavijo po odpustu, in omogočanje vključitev v normalno življenje na prostosti. V okviru diplomskem delu smo tako opravili raziskavo o stališčih obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob o postpenalni pomoči. Raziskava je potekala med obsojenci v zaporu Dob v obliki anketnega vprašalnika, kjer so bila zajeta vsa vprašanja o mnenju obsojencev na temo postpenalne pomoči in njene uspešnosti ter pričakovanja obsojencev po prestani zaporni kazni. Ugotovili smo, da je po mnenju obsojencev resocializacija s pomočjo različnih tretmajev uspešna. Prav tako raziskava kaže, da zapori načrtno in pravočasno pripravljajo obsojence na odpust ter vključitev v življenje po odpustu, pri čemer uporabljajo vse teoretično zakonsko predvidene oblike priprave obsojencev na odpust. Temu primerno obsojenci hkrati menijo, da po odpustu na prostost ne pričakujejo večjih težav, pri čemer se bodo lahko zaposlili in jih bo okolica ne glede na prestano zaporno kazen sprejela. Ugotovljeno je bilo tudi, da obsojenci ohranjajo stike z družino in prijatelji ter jih ti sprejemajo. Prav tako pa si večina obsojencev prizadeva graditi svojo osebnost in želi drugačnega razmišljanja, kar pa je vsekakor odvisno od vsakega posameznika. Vsekakor bi bilo v prihodnosti smiselno opraviti raziskavo tudi po dejanskem odpustu obsojencev, kjer bi pridobili še jasnejšo sliko o dejanski uspešnosti postpenalne pomoči, saj se pričakovanja lahko razlikujejo od dejanskih razmer, s katerimi se lahko obsojenci srečujejo po samem odpustu iz zaporne institucije.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, zaporniki, odpust, resocializacija, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1911; Downloads: 246
Full text (1,38 MB)

Abstract: Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali. S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje, ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Keywords: penologija, kaznovanje, zaporna kazen, zapori, obsojenci, pravice, javno mnenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.09.2015; Views: 1841; Downloads: 274
Full text (532,25 KB)