| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Analiza socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katrin Podgorski, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Keywords: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.07.2018; Views: 1590; Downloads: 224
.pdf Full text (1,45 MB)

12.
Zaporna kazen med teorijo in prakso : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Globočnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.05.2018; Views: 1058; Downloads: 157
.pdf Full text (2,18 MB)

13.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Keywords: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 2168; Downloads: 344
.pdf Full text (2,15 MB)

14.
Postpenalna pomoč in njen vpliv na resocializacijo in povratništvo
Barbara Vidmar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V preteklosti je bil glavni namen zaporne kazni v izolaciji, nasilju ter povzročanju trpljenja storilcu, ki je s svojimi dejanji kršil družbeno sprejemljive norme, saj je bil to edini način, da se družbo zavaruje pred tovrstnimi kršitelji. Danes pa je stanje bistveno drugačno, poglavitni namen zaporne kazni je v socializaciji oziroma resocializaciji storilca. Pri tem je zelo pomembna postpenalna pomoč, ki bistveno vpliva na storilca po prihodu iz zapora in mu pomaga, da se lažje integrira nazaj v družbo. Postpenalna obravnava obsojenca se začne z dnem nastopa zaporne kazni, traja ves čas prestajanja ter se konča z odhodom obsojenca na prostost. Je izjemnega pomena, saj se obsojenci z odhodom na prostost srečujejo z različnimi stiskami, ne vedo kaj pričakovati, ko bodo svobodni in kako jih bo družba sprejela, so brez stanovanja in zaposlitve. Poleg tega ima zaporna kazen negativne posledice na takšne osebe, saj so stigmatizirani za celotno življenje, posledično pa se tako v družbi težje znajdejo. Pri nas se postpenalna pomoč izvaja na različne načine: v obliki denarne pomoči, materialnih dobrih, kot pomoč pri nastanitvi, zaposlitvi ter v obliki psihološke pomoči. Priprava na obsojenčev odpust in pomoč po odhodu iz zapora so za posameznika poglavitnega pomena in močno vplivajo na uspešnost resocializacije in povratništva. Glavni razlog za uspeh oziroma neuspeh resocilizacije ter stopnje povratništva pa ni odvisen samo od kvalitetno izvedene postpenalne pomoči ampak predvsem od storilca samega, njegove pripravljenosti za sodelovanje in ciljev, ki si jih je v življenju zastavil.
Keywords: Postpenalna pomoč, povratništvo, resocializacija, zaporna kazen, družba, obsojenci.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1741; Downloads: 249
.pdf Full text (330,39 KB)

15.
Odpust obsojencev iz zapora po prestani zaporni kazni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tatjana Skube Starešinič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti, ali oziroma kako odpust obsojencev iz zapora po prestani kazni vpliva na njihovo postpenalno pomoč s ciljem identificiranja in analiziranja, v kolikšni meri ter kakšni obliki so obsojenci po odpustu deležni različnih obravnav, pa tudi, ali so bili v zaporih pravočasno in načrtno pripravljeni na odpust. Poudarek diplomskega dela je predvsem na stigmatizaciji zapornika in posledic kaznovanja, kjer pa jim je za lažje premagovanje ovir nudena t. i. postpenalna pomoč. Njen poglavitni namen je usposobiti obsojenca, da si lahko pomaga sam ob težavah, ki se pojavijo po odpustu, in omogočanje vključitev v normalno življenje na prostosti. V okviru diplomskem delu smo tako opravili raziskavo o stališčih obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob o postpenalni pomoči. Raziskava je potekala med obsojenci v zaporu Dob v obliki anketnega vprašalnika, kjer so bila zajeta vsa vprašanja o mnenju obsojencev na temo postpenalne pomoči in njene uspešnosti ter pričakovanja obsojencev po prestani zaporni kazni. Ugotovili smo, da je po mnenju obsojencev resocializacija s pomočjo različnih tretmajev uspešna. Prav tako raziskava kaže, da zapori načrtno in pravočasno pripravljajo obsojence na odpust ter vključitev v življenje po odpustu, pri čemer uporabljajo vse teoretično zakonsko predvidene oblike priprave obsojencev na odpust. Temu primerno obsojenci hkrati menijo, da po odpustu na prostost ne pričakujejo večjih težav, pri čemer se bodo lahko zaposlili in jih bo okolica ne glede na prestano zaporno kazen sprejela. Ugotovljeno je bilo tudi, da obsojenci ohranjajo stike z družino in prijatelji ter jih ti sprejemajo. Prav tako pa si večina obsojencev prizadeva graditi svojo osebnost in želi drugačnega razmišljanja, kar pa je vsekakor odvisno od vsakega posameznika. Vsekakor bi bilo v prihodnosti smiselno opraviti raziskavo tudi po dejanskem odpustu obsojencev, kjer bi pridobili še jasnejšo sliko o dejanski uspešnosti postpenalne pomoči, saj se pričakovanja lahko razlikujejo od dejanskih razmer, s katerimi se lahko obsojenci srečujejo po samem odpustu iz zaporne institucije.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, zaporniki, odpust, resocializacija, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1729; Downloads: 223
.pdf Full text (1,38 MB)

16.
Amnestija in pomilostitev v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Igor Bakalar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo opredelili pojem amnestije in pomilostitve. Prikazali smo postopek amnestije in pomilostitve in odgovorili na vprašanje komu se lahko podelita in kdo ju lahko podeljuje. Pokazali smo, kakšne so omejitve pri izdajanju aktov milosti. Analizirali smo pomilostitve in se posebej osredotočili na odmevnejše primere pomilostitev. Raziskali smo vzroke za odločitev o pomilostitvi oziroma zavrnitvi prošnje za pomilostitev. Pod drobnogled smo vzeli tudi sprejeta zakona o amnestiji in »zakon o aboliciji«. Po slovenski zakonodaji o pomilostitvah odloča predsednik države, zato smo se lotili vprašanja, kolikšne pristojnosti ima predsednik države pri pomilostitvi. Zanimalo nas je, kdo mu svetuje pri odločanju o prošnjah za pomilostitev, ali je povsem avtonomen pri odločitvah in, ali je vezan na kakšna pravna mnenja. Opredelili smo se tudi do vprašanja, ali bi bilo smiselno bolj podrobno urediti izdajo akta o pomilostitvi v kazenskem zakoniku oziroma celoten postopek pomilostitve. Primerjali smo tudi slovensko zakonodajno ureditev amnestije in pomilostitve z ureditvijo v Republiki Hrvaški ter Združenih državah Amerike. V ZDA imajo predsedniški sistem organizacije državne oblasti in s tem tudi zelo zanimivo ureditev obeh aktov milosti. V dolgi zgodovini demokracije v ZDA je bilo kar nekaj odmevnih in tudi kontroverznih odločitev o pomilostitvi, zato smo predstavili enega od odmevnejših primerov.
Keywords: kazensko pravo, obsojenci, amnestija, pomilostitev, abolicija, predsednik države, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.04.2016; Views: 2172; Downloads: 737
.pdf Full text (831,87 KB)

17.
Izvrševanje kazni zapora - med pravicami obsojencev in javnim mnenjem : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tea Nagode, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali. S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje, ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Keywords: penologija, kaznovanje, zaporna kazen, zapori, obsojenci, pravice, javno mnenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.09.2015; Views: 1626; Downloads: 263
.pdf Full text (532,25 KB)

18.
Odkrivanje in obravnava kaznivih dejanj v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristina Sečnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ženske so biološko, psihološko in sociološko drugačne od moških, zato bi potrebovale v zaporu drugačno obravnavo, ki je praviloma ne dobijo. Zato zapor za njih predstavlja hujšo preizkušnjo kot za moške. Čeprav naj bi bile ženske manj nasilne od moških, v zaporu vseeno prihaja do kaznivih dejanj z elementi nasilja. Analiza podatkov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig je pokazala, da se je fizično nasilje med zaprtimi ženskami v zadnjih šestih letih občutno zmanjšalo. Najpogostejše posledice fizičnih obračunov so lahke telesne poškodbe. Ob tem je potrebno poudariti, da izkušnje kažejo, da je med ženskami veliko psihičnega nasilja, ki ostaja neprijavljeno in ga statistika ne zajema. Podatki kažejo, da se je ravno tako zmanjšalo nasilje zaprtih nad zaposlenimi. Glede na to, da se je število zaprtih oseb v zadnjih šestih letih povečalo, število nasilnih konfliktov pa se je zmanjšalo, lahko zaključimo, da zaposleni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig uspešno zagotavljajo varnost zaprtih oseb. V začetnem delu diplomskega dela je povzeta zgodovina kaznovanja, teorije o kaznovanju ter razvoj zapora kot glavne kazni v boju zoper kriminal. V nadaljevanju je predstavljen Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, ki je edini ženski zapor v Sloveniji. Osrednji del diplomskega dela je prikaz kaznivih dejanj, ki so povezana z nasiljem ter obravnava le-teh. Nadalje so opredeljeni zakonski ukrepi, ki se jih zaposleni v primeru nasilja lahko poslužujejo. Na koncu so opisani še nekateri ukrepi, s katerimi zavod vpliva na boljše vzdušje in posledično z njimi preprečuje nasilje med zaprtimi.
Keywords: kaznovanje, zapori, obsojenci, kazniva dejanja, preiskovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2015; Views: 1282; Downloads: 146
.pdf Full text (597,75 KB)

19.
Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rok Salobir, 2014, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Zapor je institucija, v kateri zaprte osebe prestajajo kazen zapora. V tej organizaciji pod isto streho preživlja dan več subjektov, vsak od teh pa opravlja svoje predpisane naloge. Ti subjekti so pravosodni policisti, obsojenci, vodstvo zavoda, vzgojna služba, strokovni delavci in drugi, ki delajo na tem, da zavod ostaja pozitivno okolje, ki je prijazno tako do vseh zaposlenih v njem kot tudi do tistih, ki prestajajo zaporno kazen. Namen zapora je dosežen takrat, ko je ta organizacija pozitivna in v njej vladajo pozitivni odnosi. Predvsem so bistvenega pomena dobri odnosi med pravosodnimi policisti in obsojenci, saj le-ti skupaj preživijo največ časa. Upoštevanje pravil, zavedanje svoje vloge v zaporu in človeški odnos so potrebni za uspešno prestano kazen zapora, za uspešen tretma obsojencev ter njihovo uspešno resocializacijo. Pravosodni policisti imajo v zaporu zelo pomembno vlogo, saj morajo skrbeti za varnost, red in disciplino, poleg tega pa morajo poleg formalnih nalog opravljati še vrsto neformalnih, saj na tak način vzdržujejo pozitiven in razumen odnos z obsojenci. Tudi obsojenci imajo po drugi strani pomembno nalogo, da upoštevajo pravila, da sprevidijo, da je način njihovega življenja do zdaj bil preveč uporniški in nepravilen ter da so pripravljeni sprejeti pomoč in se naučiti, kako lahko po prestani kazni normalno zaživijo. Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci je ključnega pomena za dober odnos med njimi. Na tak način pravosodni policisti bolje spoznajo osebnost obsojencev in vnaprej predvidijo njihove odzive na določeno situacijo, po drugi strani pa lahko tudi obsojenci ob uspešnem sodelovanju s pravosodnimi policisti predstavijo svoje probleme, videnja in predlagajo rešitve nekaterih problemov, ki so za njih pomembne narave v procesu prestajanja kazni zapora.
Keywords: zaporna kazen, pravosodni policisti, obsojenci, skupinsko delo, sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.10.2014; Views: 1815; Downloads: 257
.pdf Full text (511,95 KB)

20.
PRIMERJAVA ZAPORNE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Anja Salkič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Primarna družbena predstava o zaporu je, da gre za neprivilegiran kraj, namen katerega je izvrševanje kazni za storjena kazniva dejanja in odvzem svobode obsojenim posameznikom. Predvsem je vizija modernih zaporov rehabilitacija in resocializacija posameznika, vendar pa se pojmovanje in dejansko izvrševanje teh modelov kaznovalne politike od države do države razlikuje. V diplomskem delu sta prikazana dva popolnoma različna kaznovalna sistema, ki tvorita karakterno popolnoma samosvojo zaporno politiko in sicer model, ki je uveljavljen v Združenih državah Amerike primerjam s karakteristiko zaporne politike v Sloveniji. ZDA se s svojo politiko koncentrirajo na boj proti kriminalu v smislu odstranitve kriminalnih posameznikov iz družbe, kar predstavlja začaran krog in popolnoma nekontrolirano masovno zapiranje. Takšen način opravičujejo s preprostim dejstvom, da se s tem varuje družba in zmanjšuje stopnja kriminala. Zastraševanje naj bi po takšni logiki, delovalo tako preventivno kot tudi vplivalo na možno povratništvo nekoga, ki je že storil kaznivo dejanje. Vendar pa gre ob vsem tem za dolge kazni, brez možnosti pogojnega izpusta, ter razmere, ki demotivirajo obsojence za kakršno koli rehabilitacijo in s svojimi strogimi pogoji ustvarjajo utopične razmere brez nekih smiselnih dosežkov. Slovenija po drugi strani stremi k poboljšanju obsojencev in se trudi približati življenje obsojencev v zaporu življenju zunaj zapora, kar jim omogoča mnoge privilegije in pa pozitivno spodbudo k boljšemu življenju. Bistvo zaporne kazni ter v tem smislu zasnovane zaporne politike je prevzgoja in poboljšanje posameznika. Takšen sistem zastraševanje zavrača. To vodi v zaporno politiko, ki je do obsojencev spoštljiva in poskuša življenje v zaporu približati zunanjemu svetu in ga na njih uspešno pripraviti. Diplomska naloga predstavlja na eni strani dvom v uspešnost sistema, ki je zgolj rehabilitativen ter ustvarja posledično zelo ugodne pogoje in na neki točki morda celo vzbuja dvom o obstoju pravične kazni z vidika žrtve ali s kaznivim dejanjem povzročene škode, na drugi strani pa dvom v kontradiktoren sistem ZDA, ki se koncentrira predvsem na retribucijo in se zanaša na model zastraševanja s strogo politiko, obsojence obravnava kot neprivilegiran in izločen del prebivalstva, z opravičilom, da gre za pravičen sistem in družbo, ki je tako obvarovana pred kriminalom. Gre za divergentnost zaporne politike dveh modernih kultur in tu se pojavlja skeptičnost v delovanju ene in druge zaporne politike. Diplomska naloga zato posuša komparativno in kritično prikazati značilnosti obeh in ob takšni primerjavi različnih značilnosti izpostaviti nek proporcionalen način izvrševanja zaporne kazni.
Keywords: Zapor, zaporna politika ZDA, zaporna politika Slovenije, pogoji v zaporu, obsojenci rehabilitacija, zastraševanje.  
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 2056; Downloads: 423
.pdf Full text (1,34 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica