| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Odnosi med zaporskimi delavci in obsojenci v ZPKZ Maribor : magistrsko delo
Staš Kovačič, 2023, master's thesis

Abstract: Odnosi znotraj zapora so kompleksni in v številnih pogledih edinstveni v primerjavi z odnosi zunaj zaporov. Odnosi med zaporskimi delavci in obsojenci predstavljajo jedro vsakdanjega zaporskega življenja. Zaporski akterji so nagnjeni k dobrim medsebojnim odnosom, saj to posledično pomeni mirno sobivanje. V magistrski nalogi smo se posvetili dinamiki odnosov med zaporskimi delavci in obsojenci. Pri tem smo primarno identificirali dejavnike, ki vplivajo na medsebojne odnose. Opravili smo celovit pregled domače in tuje literature o odnosih v zaporskem okolju. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno študijo o odnosih v zaporskem okolju, v kateri smo intervjuvali zaporske delavce v ZPKZ Maribor. Slednjim smo postavili več vprašanj, ki so bila razdeljena v tri skupine: odnosi z obsojenci, obravnava obsojencev in pripravljenost za sodelovanje pri obsojencih. Analiza intervjujev je pokazala, da so odnosi med zaporskimi delavci in obsojenci dobri in potekajo v pozitivnem vzdušju. Primarni dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto odnosov med obsojenci in zaporskimi delavci v ZPKZ Maribor so: medsebojno spoštovanje, enakost obravnave, psihična stabilnost obsojencev, profesionalnost, povratništvo in komunikacijske spretnosti. Najkvalitetnejši odnosi so bile identificirani med obsojenci in delovnimi inštruktorji, ki jim podajajo praktično znanje in se ne osredotočajo na njihove »napake« v vedenju.
Keywords: zaporski delavci, obsojenci, odnosi, ZPKZ Maribor, magistrska dela
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 230; Downloads: 37
.pdf Full text (957,04 KB)

2.
Uporaba živali v resocializacisjkih programih za obsojene osebe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Rebeka Ratej, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Terapija s pomočjo živali (AAT) je postala priznana kot obetavna intervencija v različnih okoljih, tudi v kazenskih ustanovah. Diplomsko delo obravnava uporabo terapije s pomočjo živali v zaporih ter se osredotoča na njene prednosti in izzive. Cilj tega dela je raziskati učinke AAT na obsojence s poudarkom na možnostih resocializacije, izboljšanja duševnega zdravja in zmanjšanja stopnje povratništva. Predstavljene bodo oblike resocializacije, ki se izvajajo v zaporih. Sledi opis vezi med človekom in živaljo ter zgodovina uporabe živali za resocializacijske namene. Podrobno so bile preučene različne vrste resocializacijskih programov s pomočjo živali v zaporu. Ugotovitve te študije potrjujejo koristi AAT, vključno s čustveno podporo, izboljšanimi socialnimi veščinami, zmanjšano agresijo in izboljšanimi rezultati resocializacije. S priznavanjem izzivov ter raziskovanjem strategij za izvajanje in trajnost programa lahko zapori izkoristijo moč terapije s pomočjo živali za spodbujanje pozitivnih sprememb pri obsojencih. Prihodnje raziskave bi morale preučevati dolgoročne učinke AAT in njeno vlogo pri spodbujanju uspešne ponovne vključitve v družbo, kar bi na koncu prispevalo k splošnemu dobremu počutju obsojencev in skupnosti, v katero se vrnejo po izpustitvi. Ugotovitve kažejo, da ima terapija s pomočjo živali kot terapevtski ukrep v zaporih velik potencial.
Keywords: obsojenci, resocializacija, terapije, živali, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 188; Downloads: 8
.pdf Full text (1,24 MB)

3.
Zaporsko osebje: primerjava izbranih evropskih držav : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Laura Kališek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Zaporsko osebje igra odločilno vlogo pri delu z obsojenci. Temelj zaključnega dela je preučevanje zaporov in zaporskega osebja v Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji, na Slovaškem in na Švedskem z namenom poudariti podobnosti in razlike med njimi. Primerjane so značilnosti zakonodaje, zaporskih sistemov in namenov kaznovanja posamezne države, ki, kot je ugotovljeno, povedo veliko o načinu dela zaporskega osebja v totalnih institucijah zapora. Zaporsko osebje predstavlja osrednji subjekt v zaporu in ima veliko odgovornost, saj je glavni izvajalec nalog, obravnava obsojence in z njimi preživi največ časa. Bolj razvidne podobnosti in razlike so se prikazale z analizo statističnih podatkov o zaprtih osebah in zaporskem osebju za obdobje od leta 2000 do leta 2022. Ugotovljeni so bili trendi stopnje zaprtih oseb, števila zaporskega osebja, števila posameznih vrst zaporskega osebja ter razmerja med zaprtimi osebami in zaporskim osebjem za določeno časovno obdobje v izbranih državah. Z analizo statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da se je pri večini obravnavanih evropskih držav trend zaposlovanja zaporskega osebja povečeval. Med zaporskim osebjem je bil v izbranih državah največji delež paznikov, ki je prav tako v izbranem obdobju v vseh državah narasel. Število vodstvenih delavcev in strokovnih delavcev pa je v izbranem obdobju med državami nihalo spremenljivo. Rezultati so pokazali, da se kazenske usmeritve v izbranih državah jasno nagibajo k humanemu ravnanju in rehabilitaciji obsojencev, še posebej pa izstopa Švedska.
Keywords: zaporsko osebje, pazniki, obsojenci, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 210; Downloads: 39
.pdf Full text (850,90 KB)

4.
Prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tjaša Arnič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Prilagoditev na okolje, v katerem se ljudje nahajajo, je za delovanje njih samih zelo pomembno. Obsojenci se za to, da lahko prestanejo zaporno kazen, morajo vsaj delno, če ne v celoti, prilagoditi zaporskemu življenju (zaporskim pravilom, zaporskim delavcem, zaporskemu okolju in ostalim obsojencem). Proces prilagajanja obsojenca je kompleksen, zato smo v diplomskem delu postavili naslednji dve raziskovalni vprašanji: »Kateri dejavniki vplivajo na prilagoditev obsojenca na življenje v zaporu?« in »Kakšno vlogo imajo deprivacijski in importacijski dejavniki v postopku prilagoditve obsojenca na življenje v zaporu?« Ugotovili smo, da na prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje vplivajo tri večje skupine dejavnikov: individualne značilnosti, značilnosti kazni in okoljski dejavniki. Omenjene skupine dejavnikov skupaj tvorijo importacijski in deprivacijski model, ki imata prav tako pomembno vlogo pri razumevanju prilagoditve obsojenca na zapor. Študije kot najpomembnejše importacijske dejavnike izpostavljajo starost, socialno podporo, izobrazbo, psihološko stanje obsojenca in predhodno kaznovanost. Med deprivacijske dejavnike pa raziskovalci uvrščajo pomanjkanja, ki obsojenca doletijo ob prihodu v zapor: pomanjkanje heteroseksualnih odnosov, varnosti, pri ženskah z otroki vlogo materinstva, intimnega prostora ter dobrin in storitev. Ugotovili smo, da je modela treba preučevati kombinirano, saj lahko le tako prilagoditev obsojencev na življenje v zaporu razumemo v celoti.
Keywords: obsojenci, življenje v zaporu, deprivacijski model, importacijski model, prilagoditev na zapor, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 429; Downloads: 94
.pdf Full text (1008,90 KB)

5.
Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Šribar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev sega že v leta 1950, kjer je veljal predvsem strogi avtoritarni odnos. Pravosodni policisti so se takrat imenovali miličniki, kasneje pazniki, danes pa jih imenujemo pravosodni policisti. V 70. letih so ustanovili prvo penološko šolo, ki je skrbela za izobrazbo in primerno usposobljenost takratnih paznikov. Izvajali so usposabljanja s področji, s katerimi se srečujemo še danes, vendar so jih nadgradili. Današnji načini izobraževanja in usposabljanja se dotikajo veliko različnih področji, saj se pravosodnih policisti oz. vsi zaporski delavci vsakodnevno srečujejo z različnimi obsojenci in različnimi dogodki, za katere je potrebno, da so primerno izobraženi in usposobljeni. Smernice, ki so pomembne za izobraževanje in usposabljanje ter cilje določa tudi Svet Evrope, katerih se morajo države tudi držati. Poleg izobraževanja in usposabljanja pravosodnih policistov, pa se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja tudi usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev, saj so tudi oni veliko v stiku z obsojenci in je potrebno tudi njih še dodatno pripraviti za delo, da bodo lahko z obsojenci vzpostavili pozitiven odnos in jih uspešno pripravili za življenje po zaporu. V diplomskem delu poskušamo z obstoječo literaturo, ki se dotika področja izobraževanja in usposabljanja zaporskih delavcev, predstaviti način in metode usposabljanja nekoč ter usposabljanja pravosodnih policistov in zaporskih delavcev danes. Predstavili bomo njihove odnose, pristope in oblike dela z obsojenci ter tudi potek nadaljevalnega usposabljanja pravosodnih policistov.
Keywords: penologija, pravosodni polisti, zaporski delavci, obsojenci, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.10.2022; Views: 416; Downloads: 61
.pdf Full text (1,06 MB)

6.
Obravnava obsojencev na Finskem in Norveškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Larisa Boršič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi preučujemo nordijski sistem izvrševanja kazenskih sankcij ter obravnavo obsojencev na Finskem in Norveškem. V prvem delu predstavimo glavne značilnosti in razvoj nordijskega sistema izvrševanja kazenskih sankcij. V drugem delu primerjamo finski in norveški zaporski sistem in obravnavo obsojencev ter izpostavimo ključne podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da Nordijske države slovijo po nizki stopnji zaprtih oseb, nizki stopnji povratništva in človeških razmerah v zaporu. V dvajsetem stoletju so izvedli korenite spremembe, s katerimi so popolnoma preobrazili sistem izvrševanja kazenskih sankcij, ob koncu stoletja pa so začeli izvajati tudi alternativne kazenske sankcije. Ugotovili smo, da so za Finsko in Norveško značilni majhni zapori, visoka vključenost obsojencev v izobraževanje in delo, odprtost sistema prestajanja kazni in dobri odnosi med obsojenci ter zaporskimi delavci. Obsojencem se ob vstopu v zapor spiše osebnostni načrt, v katerem se celostno določijo aktivnosti med prestajanjem zaporne kazni. Kljub podobnostim Finskega in Norveškega sistema obravnave obsojencev, pa so razlike vidne predvsem v: 1) času trajanja izolacije v primeru kršitve, 2) času, do katerega lahko otroci v zaporu bivajo z materami, 3) trajanju obiskov, 4) velikosti zaporske populacije, 5) deležu tujcev in 6) zaposlovanju zaporskega osebja.
Keywords: obsojenci, obravnave, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2022; Views: 544; Downloads: 51
.pdf Full text (1,03 MB)

7.
Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko delo
Aja Kovačević, 2021, master's thesis

Abstract: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini. Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora. Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Keywords: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 763; Downloads: 225
.pdf Full text (1,55 MB)

8.
Odnos med zaporskimi delavci in obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jošt Meško, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Keywords: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Published in DKUM: 28.08.2020; Views: 1045; Downloads: 164
.pdf Full text (570,26 KB)

9.
Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci : oddelek Murska Sobota
Tara Bertalanič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Keywords: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Published in DKUM: 03.06.2020; Views: 1033; Downloads: 139
.pdf Full text (973,65 KB)

10.
Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ Dob
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, professional article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Keywords: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 1043; Downloads: 90
.pdf Full text (320,93 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica