| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Prestajanje kazni zapora v zaporu na Dobu v času pandemije Covid-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Rošer, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 ni vplivala samo na življenje zunaj zaporov, temveč je tudi pomembno vplivala na delovanje zaporskih sistemov po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Vpliv pandemije se je izražal predvsem v spreminjanju vsakodnevnih rutinskih postopkov, omejevanju stikov in uvedbi različnih zaščitnih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja virusa. Dva izmed pomembnejših zaščitnih ukrepov sta bila omejitev obiskov zaprtih oseb, za kar se je odločila večina držav, ter predčasne odpustitve obsojencev. Situacija v Sloveniji se ni veliko razlikovala kot po svetu. Med pandemijo covida-19 je bila uvedena interventna zakonodaja, ki je pomagala pri zmanjšanju prezasedenosti slovenskih zaporov. V skladu z interventno zakonodajo je bilo povečano število predčasnih odpustov, več premestitev obsojencev ter prekinitev prestajanja kazni. V diplomskem delu smo se osredotočili na spremembe v zaporski populaciji kot posledici pandemije covida-19 in preučili zaznavo teh sprememb pri obsojencih, ki so prestajali oziroma prestajajo zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). V prvem delu diplomskega dela smo predstavili situacijo v evropskih zaporih v času pandemije in slovenski zaporski sistem s poudarkom na ZPKZ Dob. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili empirično študijo o odnosih v ZPKZ Dob v času pandemije covida-19. Izvedli smo anketiranje obsojencev. Rezultati statističnih analiz kažejo, da so odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci ter med samimi obsojenci ostali večinoma nespremenjeni oziroma so se nekoliko poslabšali. Obsojenci so izpostavili, da so v času pandemije pri zaporskih delavcih zaznavali manjšo podporo, pravičnost v postopkih in izkazovanje spoštovanja. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da so obsojenci v času pandemije izkazovali manjšo pripravljenost za pomoč soobsojencem, hkrati pa njihovi odgovori kažejo na izboljšanje zaupanja, kar predstavlja ključni element v vzpostavitvi prijateljskih odnosov. 
Keywords: Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, prestajanje kazni, odnosi med obsojenci, odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 23; Downloads: 3
.pdf Full text (835,72 KB)

2.
Primerjava zaporskih sistemov Litve, Latvije in Estonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maša Sešek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Baltske države so se po razpadu Sovjetske zveze spopadale s številnimi problemi tranzicijskih držav, kot so zamenjava politične ureditve, propad gospodarstva, spremenjene družbene vrednote, korupcija, porast stopnje kriminalitete ipd., kar se je odražalo tudi na zaporskih populacijah oziroma stanju zaporov. Stopnje zaprtih oseb kot primarnega indikatorja kaznovalne naravnanosti so v Baltskih državah v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečne (med najvišjimi v Evropi). Kljub temu pa je opaziti trend upadanja stopnje zaprtih oseb pri vseh treh državah. Poleg tega so se baltske države soočale tudi s slabimi razmerami v zaporih, kot so pomanjkljiva zdravstvena oskrba, pomanjkljiv dostop do higienskih pripomočkov in aktivnosti. V prvem delu zaključnega dela smo, izhajajoč iz pregleda strokovne literature, predstavili razmere v zaporih baltskih držav s pomočjo poročil Evropskega odbora za preprečevaje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja (orig. European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; CPT). V drugem empričnemu delu smo s pomočjo pregleda statističnih podatkov predstavili glavne značilnosti zaporskih sistemov baltskih držav. Osredotočili smo se na stopnjo zaprtih oseb, število zaprtih oseb, število zaporskih delavcev, kapaciteto zaporov, zasedenost zaporov in razmerje med številom zaprtih oseb in številom zaporskega osebja. Rezultati so pokazali, da se baltske države po stopnji zaprtih oseb uvrščajo v sam vrh evropskih držav, iz česar lahko sklepamo, da je kaznovalna politika stroga in primarni cilji penalne prakse niso usmerjeni v resocializacijo zaprtih oseb.
Keywords: zapori, obsojenci, stopnja zaprtih oseb, Baltske države, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.06.2024; Views: 94; Downloads: 19
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
Obsojenci in travme v otroštvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sara Jaklitsch, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Keywords: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 103; Downloads: 15
.pdf Full text (1,46 MB)

4.
Tretma obsojencev, obsojenih na 30 let zapora
Damijana Žišt, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: zapori, obsojenci, zaporniki, tretma, resocalizacija
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 68; Downloads: 1
.pdf Full text (686,73 KB)

5.
Zapor : družba znotraj družbe
Gorazd Meško, Danijela Frangež, Kristina Sečnik, Mojca Rep, Robert Šumi, 2006, published scientific conference contribution

Keywords: zapori, obsojenci, nasilje, pazniki
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 183; Downloads: 8
.pdf Full text (453,33 KB)

6.
Spolni nasilneži pogosteje žrtve nasilja v zaporu?
Damijana Žišt, 2005, published scientific conference contribution

Keywords: zapori, obsojenci, žrtve, viktimizacija
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 136; Downloads: 8
.pdf Full text (259,81 KB)

7.
Reševanje konfliktnih situacij brez uporabe prisilnih sredstev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob v letu 2004
Zoran Remic, 2005, published professional conference contribution

Keywords: zapori, kazenski zavodi, zaporniki, obsojenci, pazniki, prisilna sredstva, konflikti
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 130; Downloads: 10
.pdf Full text (179,37 KB)

8.
9.
Problematika resocializacije obsojenih oseb
Damijana Žišt, 2002, published professional conference contribution

Keywords: resocializacija, penologija, obsojenci, rehabilitacija, kazenski zavodi, prevzgoja, Slovenija
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 191; Downloads: 37
.pdf Full text (240,71 KB)

10.
Odnosi med zaporskimi delavci in obsojenci v ZPKZ Maribor : magistrsko delo
Staš Kovačič, 2023, master's thesis

Abstract: Odnosi znotraj zapora so kompleksni in v številnih pogledih edinstveni v primerjavi z odnosi zunaj zaporov. Odnosi med zaporskimi delavci in obsojenci predstavljajo jedro vsakdanjega zaporskega življenja. Zaporski akterji so nagnjeni k dobrim medsebojnim odnosom, saj to posledično pomeni mirno sobivanje. V magistrski nalogi smo se posvetili dinamiki odnosov med zaporskimi delavci in obsojenci. Pri tem smo primarno identificirali dejavnike, ki vplivajo na medsebojne odnose. Opravili smo celovit pregled domače in tuje literature o odnosih v zaporskem okolju. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno študijo o odnosih v zaporskem okolju, v kateri smo intervjuvali zaporske delavce v ZPKZ Maribor. Slednjim smo postavili več vprašanj, ki so bila razdeljena v tri skupine: odnosi z obsojenci, obravnava obsojencev in pripravljenost za sodelovanje pri obsojencih. Analiza intervjujev je pokazala, da so odnosi med zaporskimi delavci in obsojenci dobri in potekajo v pozitivnem vzdušju. Primarni dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto odnosov med obsojenci in zaporskimi delavci v ZPKZ Maribor so: medsebojno spoštovanje, enakost obravnave, psihična stabilnost obsojencev, profesionalnost, povratništvo in komunikacijske spretnosti. Najkvalitetnejši odnosi so bile identificirani med obsojenci in delovnimi inštruktorji, ki jim podajajo praktično znanje in se ne osredotočajo na njihove »napake« v vedenju.
Keywords: zaporski delavci, obsojenci, odnosi, ZPKZ Maribor, magistrska dela
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 411; Downloads: 91
.pdf Full text (957,04 KB)

Search done in 6.55 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica