| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
EFEKTIVNA OBRESTNA MERA
Tatjana Majcen, 2010, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar je osredotočen na efektivno obrestno mero, kot kazalnik dejanske cene izposojenega denarja. Efektivna obrestna mera je podatek, ki ščiti potrošnike pred bančnimi goljufijami v obliki oderuških obresti. Na efektivno obrestno mero vplivajo različni dejavniki kot so različni načini obrestovanja, štetje časa, različni stroški… Da bi razumeli efektivno obrestno mero kot kazalnik dejanske cene denarja, moramo vse te dejavnike razumeti, saj odločilno vplivajo na njo. S kasnejšo spremembo teh dejavnikov, se lahko EOM tudi spremeni. S sprejetjem evropske Direktive o potrošniškem kreditiranju, se bodo tudi na trgu potrošniškega kreditiranja pojavile spremembe. Nastal bo velik trg ponudnikov potrošniških kreditov, v katerem se bodo potrošniki težko znašli. Zato je tudi Zveza potrošnikov Slovenije v okviru ECRC, Evropske komisije za odgovorno kreditiranje, sodelovala pri oblikovanju splošnih načel odgovornega kreditiranja. Vsako načelo vsebuje točke, ki podrobno razlagajo, kako naj poteka kreditiranje v prid potrošnika. Efektivno obrestno mero si lahko tudi sami izračunamo s pomočjo matematičnih metod in sicer z bisekcijo ali z Newtonovo metodo. EOM definira edino pozitivno ničlo polinoma, ki podaja ekvivalenco glavnic ob zaključnem terminu. Še lažje je preveriti, ali je že izračunana EOM pravilna, kar sem tudi storila za nekaj primerov kreditov.
Keywords: efektivna obrestna mera (EOM), dejanska cena denarja, obrestovanje, evropska direktiva, krediti.
Published: 24.01.2011; Views: 3233; Downloads: 421
.pdf Full text (3,06 MB)

2.
VREDNOTENJE OPCIJ Z MODELOM BINOMSKEGA DREVESA
Davorin Okorn, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Matematična obravnava ekonomskih zakonitosti je v sodobnem času postala nepogrešljiva. Ekonomska stroka se namreč ukvarja z merljivimi količinami, med katerimi so določene medsebojne odvisnosti. Matematični modeli opisujejo in ponazarjajo te odvisnosti ter omogočajo po eni strani analizo teh odnosov, po drugi strani pa nudijo možnost, da predvidimo, kako se bodo, ob izbranih predpostavkah, vrednosti spremenljivk obnašale v prihodnosti. Namen in cilj diplomskega dela je opisati model binomskega drevesa, s katerim lahko vrednotimo (izvedene) finančne instrumente. Glavno pozornost smo posvetili vrednotenju evropskih in ameriških opcij. V uvodnem poglavju smo predstavili definicije, trditve in izreke, ki smo jih potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju so prikazane osnove vrednotenja netveganih sredstev kot sta obveznica in bančni depozit. Opisane so osnove obrestnega obrestovanja (letna, izpodletna kapitalizacija, zvezno obrestovanje). V tretjem poglavju so zapisana temeljna načela, na katerih slonijo diskretni modeli denarnega trga. Poseben poudarek je dan načelu nearbitražnosti, ki je osnova pri dokazih trditev in izrekov. Prikazan in opisan je model binomskega drevesa in vrednotenje delnic v okvirih tega modela. V drugem delu diplomskega dela so opisane osnove vrednotenja nekaterih izvedenih finančnih instrumentov v okvirih modela binomskega drevesa. Tako je v četrtem poglavju obravnavano vrednotenje terminskih pogodb. Peto poglavje je v celoti namenjeno opcijam. V tem poglavju smo preučili nekatere lastnosti opcij in zapisali razlike med prodajnimi in nakupnimi opcijami ter med evropskimi in ameriškimi opcijami. V zadnjem poglavju je predstavljeno vrednotenje (evropskih in ameriških) opcij v modelu binomskega drevesa z enim, dvema in večimi koraki.
Keywords: obrestovanje, model binomskega drevesa, načelo nearbitražnosti, nevtralna verjetnost, terminska pogodba, opcija
Published: 18.11.2010; Views: 2037; Downloads: 200
.pdf Full text (1,77 MB)

3.
KREDITI Z ANTICIPATIVNIM OBRESTOVANJEM
Jovana Dimitrijević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posamezniki se običajno odločajo o kreditih na podlagi obrestnih mer. Za ljudi, ki se ne spoznajo najbolj na bančne posle, je višina obrestne mere edini podatek, ki ga razumejo in ki jim sporoča, kolikšni bodo stroški kredita. Pogosto se ne zavedajo, da so stroški kredita odvisni tudi od drugih dejavnikov, kot so načini obrestovanja, vrste obrestovanja in število obrokov znotraj časovne enote. Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu obresti obračunamo ob preteku določenega obdobja in jih prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu obresti obračunamo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno, da je v primerjavi z dekurzivnim načinom bolj ugoden za kreditodajalca in manj za kreditojemalca. Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer: dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu se obresti obračunavajo ob preteku določenega obdobja in jih potem prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu se obresti obračunavajo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno da je ugodnejši za kreditodajalca, kot za kreditojemalca.
Keywords: kredit, obresti, obrestna mera, kreditodajalec, kreditojemalec, kapitalizacija, anticipativno obrestovanje, dekurzivno obrestovanje
Published: 23.11.2016; Views: 722; Downloads: 79
.pdf Full text (875,27 KB)

4.
Primerjava slovenskega finančnega in mednarodnega aktuarskega pristopa pri obrestnem in obrestnoobrestnem računu
Jože Mauer, 2018, master's thesis

Abstract: Obrestovanje nas obdaja na vsakem koraku. Vedno pogosteje trgovci objavljajo nove in nove načine prodaje pohištva in elektronskih naprav na obroke, nakup stanovanj na kredit, nakup avtomobilov na lizing ... Tisti, ki niso toliko nagnjeni k zadolženosti, pa iščejo najrazličnejše priložnosti, kako oplemenititi privarčevana sredstva, bodisi preko zavarovalnic, bank ali naložb v plemenite kovine, nepremičnine, umetnine ... V vsakem primeru bodisi plačamo »ceno« za izposojen denar bodisi prejmemo »nagrado« za posestvovanje določene stvari ali denarja skozi določen čas. Podlaga zračunu je obrestovanje, ki nam na osnovi obrestne mere pokaže vrednost, ki jo plačamo ali prejmemo kot dodatek na izposojen ali privračevan denar. Vsakdo se je tekom šolanja srečal z načini obračunavanja obresti, ki jih uporabljajo na slovenskih tleh. Poznamo navadno in obrestno obrestovanje. Obe obrestovanji lahko členimo na dekurzivni način, kjer obresti obračunavamo na koncu določenega obdobja za nazaj in jih prištejemo h glavnici, in anticipativni način, kjer obresti obračunavamo vnaprej in jih že na začetku določenega obdobja odštejemo od glavnice. Obdobja obrestovanja so lahko različno dolga, čemur moramo prilagoditi tudi kapitalizacijsko obdobje. Kadar uporabimo kapitalizacijsko obdobje, krajše od enega leta, lahko prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. Kadar obrestno mero razdelimo na ustrezen proporcionalni del letne obrestne mere, govorimo o relativni obrestni meri. V takšnem primeru prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. To težavo odpravimo tako, da uporabimo konformno obrestno mero. Glede načina obrestovanja v bankah nimamo izbire, saj se praviloma uporablja konformno obrestovanje. Imamo pa izbiro glede načina odplačila kredita, in sicer anuitetno ali obročno. Razdolžnine pri anuitetnem načinu se spreminjajo, pri obročnem pa so enake. Poleg slovenskega finančnega pristopa pa za vrednotenje sredstev uporabljamo tudi mednarodni aktuarski pristop, ki se na prvi pogled popolnoma razlikuje od slovenskega. V nadaljevanju bomo predstavili oba pristopa in poskusili dokazati, da izhajata oba, kljub (navidezno) drugačni terminologiji in oznakam, iz enakih matematičnih osnov in dajeta v ustreznih praktičnih primerih iste rezultate.
Keywords: navadno obrestovanje, obrestno obrestovanje, mednarodni aktuarski pristop, obrestovalni faktor, kapitalizacijsko obdobje.
Published: 12.10.2018; Views: 357; Downloads: 24
.pdf Full text (14,90 MB)

5.
Vrednotenje terminskih pogodb
Karmen Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu se bomo osredotočili na pomen nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodb ter predstavili njihove lastnosti in razlike med njimi. Pojasnili bomo način izračunavanja obrestne mere in prikazali vpliv pogostejše kapitalizacije. Razmislili bomo, kakšna naj bo izpolnitvena cena pri nestandardiziranih terminskih pogodbah na sredstva, ki imetniku ne zagotavljajo dohodka, in tistih, ki imetniku zagotavljajo točen in predvidljiv dohodek. Pri tem bomo proučili, pod kakšnimi pogoji oziroma kdaj nastanejo arbitražne priložnosti. Pri standardiziranih terminskih pogodbah bomo dokazali enakost med izpolnitveno in terminsko ceno v času sklenitve pogodbe ob pogoju, da je obrestna mera konstantna, in na primeru prikazali dnevno spreminjanje depozita na računu investitorja pri klirinški hiši, ki ima pozicijo v standardizirani terminski pogodbi.
Keywords: nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, izpolnitvena cena, terminska cena, obrestna mera, zvezno obrestovanje, kratka prodaja.
Published: 27.06.2019; Views: 761; Downloads: 23
.pdf Full text (1,23 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica