1. Primerjava ponudb stanovanjskih kreditovJulia Skrbinšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Večina ljudi se v svoji prihodnosti vidimo v svojem lastnem domu. A žal je pot do tega za večino zelo težka ali celo nemogoča, saj za uresničitev te želje potrebujemo veliko finančnih sredstev. Za ta problem si lahko pomagamo z najemom stanovanjskega kredita, ki nam ga ponujajo banke. Vendar pa tudi ta pot ni preprosta, saj moramo izpolnjevati različne kriterije, ki prikazujejo našo kreditno sposobnost ter predložiti različno dokumentacijo, ki je potrebna za nadaljnji proces pridobitve kredita. Namen diplomskega projekta je primerjava ponudb stanovanjskih kreditov petih izbranih bank in ugotoviti, katera banka je trenutno najbolj ugodna. Diplomski projekt je sestavljen iz osmih poglavij. V prvem poglavju smo v uvodu opisali področje diplomskega projekta, kakšen je namen in cilj za izbrano področje, s katerimi predpostavkami in omejitvami smo se srečevali, ter opis metod, ki smo jih uporabili pri izdelavi diplomskega projekta. Drugo poglavje se nanaša na definicijo stanovanjskega kredita, stroškov, kreditne sposobnosti, kreditne pogodbe, ter dokumente, ki jih potrebujemo za odobritev stanovanjskega kredita. V tretjem poglavju smo preučili zavarovanja kreditov. V naslednjem poglavju smo opisali dejavnike, s katerim se srečujemo, kadar najemamo kredit. V petem poglavju smo prikazali postopek informativnega izračuna s pomočjo kalkulatorja, ki nam je dostopen na spletni strani banke. V šestem poglavju smo primerjali ponudbe stanovanjskih kreditov petih bank, kjer smo predstavili ponudbo za znesek 150.000 €, z dobo odplačevanja 20 let, ter z zastavo nepremičnine in sicer po fiksni in spremenljivi obrestni meri. V sedmem poglavju so predstavljene sklepne misli diplomskega projekta.
Keywords: kredit, stanovanjski kredit, obrestna mera, primerjava ponudb stanovanjskih kreditov.
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 374; Downloads: 83
 Full text (2,28 MB) |
2. OBVEZNICE KOT VIR FINANCIRANJA SLOVENSKH PODJETIJ V ČASU OD PREVZEMA EVRAMateja Titan, 2023, master's thesis Abstract: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Keywords: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 618; Downloads: 64
Full text (2,77 MB) |
3. Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013Nike Celinger, 2015, undergraduate thesis Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja.
Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1005; Downloads: 37
Full text (1,29 MB) |
4. Vpliv različnih dejavnikov pri določanju premij za življenjska zavarovanjaLarisa Gostenčnik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavane osnove življenjskih zavarovanj in različni dejavniki, ki vplivajo na izračun premije. Delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu so najprej opisane osnovne definicije iz verjetnosti in statistike. Predstavljen je denarni tok in obresti ter aktuarska sedanja vrednost. Opisana je tudi matematična rezervacija in njen izračun, saj je pomemben del življenjskih zavarovanj. Predstavljene so osnovne definicije tablic smrtnosti in osnove življenjskih zavarovanj. Opisan je izračun neto in bruto premije za različna zavarovanja ter različni dejavniki, ki vplivajo na višino premije.
V praktičnem delu se ukvarjamo z izračunom premije. Le-ta je izračunana za različne vrste zavarovanj. Priložen je tudi program v Pythonu, ki izračuna neto premijo za poljubno število polic. S tem programom je izračunana tudi neto premija za 1000 zgeneriranih polic riziko življenjskega zavarovanja.
Keywords: Življenjsko zavarovanje, obrestna mera, tablice smrtnosti, zavarovalna vsota, dejavniki, premija.
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1102; Downloads: 144
Full text (492,20 KB) |
5. Vrednotenje terminskih pogodbKarmen Kolarič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu se bomo osredotočili na pomen nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodb ter predstavili njihove lastnosti in razlike med njimi. Pojasnili bomo način izračunavanja obrestne mere in prikazali vpliv pogostejše kapitalizacije.
Razmislili bomo, kakšna naj bo izpolnitvena cena pri nestandardiziranih terminskih pogodbah na sredstva, ki imetniku ne zagotavljajo dohodka, in tistih, ki imetniku zagotavljajo točen in predvidljiv dohodek. Pri tem bomo proučili, pod kakšnimi pogoji oziroma kdaj nastanejo arbitražne priložnosti. Pri standardiziranih terminskih pogodbah bomo dokazali enakost med izpolnitveno in terminsko ceno v času sklenitve pogodbe ob pogoju, da je obrestna mera konstantna, in na primeru prikazali dnevno spreminjanje depozita na računu investitorja pri klirinški hiši, ki ima pozicijo v standardizirani terminski pogodbi.
Keywords: nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, izpolnitvena cena, terminska cena, obrestna mera, zvezno obrestovanje, kratka prodaja.
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 2043; Downloads: 159
Full text (1,23 MB) |
6. Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski unijiMartin Jovanović, 2018, master's thesis Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo.
Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja.
Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1688; Downloads: 291
Full text (1,28 MB) |
7. Hipotekarni in stanovanjski krediti bank v Sloveniji in varstvo potrošnikovBeno Lapajne, 2017, master's thesis Abstract: Reševanje stanovanjskega problema je ena izmed pomembnejših odločitev v življenju posameznika. Sama izbira primernega stanovanja oziroma hiše je le prvi korak pri uresničitvi želje po svojem bivališču.
Samo financiranje nakupa nepremičnine je povezano z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Ker je v večini primerov znesek lastnih sredstev za nakup nepremičnine premajhen, se ljudje obračajo na banke, z željo po zagotovitvi teh manjkajočih sredstev.
Osnovno poslanstvo bank je poleg zbiranja denarnih sredstev tudi nadaljnje plasiranje teh sredstev v obliki kreditov.
Magistrsko delo se osredotoča najprej na predstavitev trenutne ponudbe slovenskih bank za financiranje nakupa nepremičnin s strani fizičnih oseb, nato na pregled obsega in pogojev kreditiranja v letih po začetku finančne krize v svetu leta 2008 pa vse do konca prve polovice leta 2017. Z ozirom na vrsto zavarovanja stanovanjskega kredita smo predstavil ponudbo hipotekarnih kreditov in stanovanjskih kreditov s plačilom zavarovalne premije zavarovalnici ter primerjal to ponudbo glede na vrsto obrestne mere samega kredita, in sicer sem predstavil ponudbo 10 letnih stanovanjskih kreditov v višini 50.000,00 EUR, s fiksno in spremenljivo obrestno mero. S pregledom efektivne obrestne mere sem torej med seboj primerjal ceno samih stanovanjskih kreditov od leta 2007 do 31.07.2017. Pregled stanovanjskega kreditiranja v letih po začetku krize je pokazal, da so je obseg novih stanovanjskih kreditov začel zmanjševati šele po letu 2010 in dosegel dno leta 2013. V letu 2017 pa je obseg novo odobrenih stanovanjskih zopet na ravni iz leta 2010. Cene stanovanjskih kreditov pa so za razliko od obsega novoodobrenih stanovanjskih kreditov začele padati že takoj v letu 2009 in so trenutno na najnižji ravni v zadnjih 10 letih.
Pomemben del magistrske naloge je tudi predstavitev novega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je bil sprejet v lanskem letu in se je začel uporabljati 02.03.2017 ter vpliv tega novega zakona na bolj odgovorno najemanje pa tudi odobravanje kreditov potrošnikom. Osnovni namen novega zakona je preprečiti prezadolževanje prebivalstva. Z anketo med 60 anketiranci sem želel preveriti, kako je nov zakon spremenil proces odobravanja stanovanjskih kreditov v slovenkih bankah ter kako je zagotovil bolj odgovorno odobravanje teh kreditov, saj je prav to eno izmed najpomembnejših namenov tega novega zakona. Anketa je pokazala, da so kreditojemalci po sprejetju novega zakona bolj seznanjeni s tveganji kakor prej.
S tem se preprečuje predzadolžitev samih kreditojemalcev in preprečuje ponovitev situacije izpred 10 let, ko so kreditojemalci velikokrat najemali stanovanjske kredite v švicarskih frankih, in sicer apreciacijo tečaja švicarskega franka proti evru.
Keywords: kredit, stanovanjski kredit, hipotekarni kredit, primerjava ponudbe stanovanjskih kreditov, zakon o potrošniških kreditih, obrestna mera
Published in DKUM: 23.02.2018; Views: 1928; Downloads: 240
Full text (1,54 MB) |
8. OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANKEdina Ljami, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico.
V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%.
Keywords: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1342; Downloads: 119
Full text (736,75 KB) |
9. KREDITI Z ANTICIPATIVNIM OBRESTOVANJEMJovana Dimitrijević, 2016, undergraduate thesis Abstract: Posamezniki se običajno odločajo o kreditih na podlagi obrestnih mer. Za ljudi, ki se ne spoznajo najbolj na bančne posle, je višina obrestne mere edini podatek, ki ga razumejo in ki jim sporoča, kolikšni bodo stroški kredita. Pogosto se ne zavedajo, da so stroški kredita odvisni tudi od drugih dejavnikov, kot so načini obrestovanja, vrste obrestovanja in število obrokov znotraj časovne enote.
Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu obresti obračunamo ob preteku določenega obdobja in jih prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu obresti obračunamo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno, da je v primerjavi z dekurzivnim načinom bolj ugoden za kreditodajalca in manj za kreditojemalca.
Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer: dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu se obresti obračunavajo ob preteku določenega obdobja in jih potem prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu se obresti obračunavajo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno da je ugodnejši za kreditodajalca, kot za kreditojemalca.
Keywords: kredit, obresti, obrestna mera, kreditodajalec, kreditojemalec, kapitalizacija, anticipativno obrestovanje, dekurzivno obrestovanje
Published in DKUM: 23.11.2016; Views: 2409; Downloads: 345
Full text (875,27 KB) |
10. Davčnopravni vidik odprave neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družbAleš Kavrečič, 2016, master's thesis Abstract: Davčna zakonodaja na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v večini držav članic EMU dovoljuje, da se strošek obresti iz dolžniškega financiranja, skladno z omejitvami, ki so prisotne na nacionalni ravni, obravnava kot davčno priznan odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo gospodarskih družb. To postavlja gospodarske družbe, ki so sposobne financirati poslovanje z lastnimi viri, v neenakopraven položaj, saj davčna zakonodaja stroška financiranja z lastnimi viri ne upošteva kot davčno priznanega odhodka. Taka naklonjenost davčne zakonodaje dolžniškemu financiranju spodbuja uporabo dolžniškega financiranja, kar dolgoročno negativno vpliva na finančno trdnost gospodarskih družb.
Zadnja globalna gospodarska kriza je pokazala, kako lahko visoka zadolženost škodi ne le gospodarskim družbam, temveč tudi državam, ki so z dodatnim zadolževanjem poskušale preprečiti poglobitev gospodarske krize in so s tem breme prenesle nase, kar je za nekatere članice EMU pomenilo skorajšnjo nezmožnost poravnavanja lastnega dolga. Zato je toliko bolj pomembno, da se davčno zakonodajo na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb spremeni na način, da se v čim večji meri izenači davčna obravnava lastniškega in dolžniškega načina financiranja gospodarskih družb.
Pričujoča magistrska naloga analizira, na kakšen način se lahko doseže odpravo neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb. Nadalje primerja metode, s katerimi se lahko odpravi neenakost obravnave lastniškega kapitala in kakšen pristop so posamezne države, članice Evropske unije, pri tem izbrale. Izpostavljeni sta predvsem Belgija in Italija, ki sta na tem področju v zadnjih desetih letih storili največ, in sicer z vpeljavo odbitka za lastniško financiranje (ACE). Pričujoče delo prouči možnosti za odpravo obravnave neenakosti lastniškega kapitala v Sloveniji po vzoru Belgije in Italije in možne učinke, ki bi jih ta metoda imela na gospodarske družbe v Sloveniji.
Keywords: Davčna neenakost, dobiček, gospodarska družba, gospodarska kriza, lastniško in dolžniško financiranje, odbitek za lastniško financiranje, odbitna obrestna mera, obdavčitev pravnih oseb, obresti kot davčno priznan odhodek.
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 1739; Downloads: 106
Full text (1,55 MB) |
