| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Vpliv različnih dejavnikov pri določanju premij za življenjska zavarovanja
Larisa Gostenčnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavane osnove življenjskih zavarovanj in različni dejavniki, ki vplivajo na izračun premije. Delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so najprej opisane osnovne definicije iz verjetnosti in statistike. Predstavljen je denarni tok in obresti ter aktuarska sedanja vrednost. Opisana je tudi matematična rezervacija in njen izračun, saj je pomemben del življenjskih zavarovanj. Predstavljene so osnovne definicije tablic smrtnosti in osnove življenjskih zavarovanj. Opisan je izračun neto in bruto premije za različna zavarovanja ter različni dejavniki, ki vplivajo na višino premije. V praktičnem delu se ukvarjamo z izračunom premije. Le-ta je izračunana za različne vrste zavarovanj. Priložen je tudi program v Pythonu, ki izračuna neto premijo za poljubno število polic. S tem programom je izračunana tudi neto premija za 1000 zgeneriranih polic riziko življenjskega zavarovanja.
Keywords: Življenjsko zavarovanje, obrestna mera, tablice smrtnosti, zavarovalna vsota, dejavniki, premija.
Published: 30.07.2020; Views: 244; Downloads: 30
.pdf Full text (492,20 KB)

2.
Vrednotenje terminskih pogodb
Karmen Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu se bomo osredotočili na pomen nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodb ter predstavili njihove lastnosti in razlike med njimi. Pojasnili bomo način izračunavanja obrestne mere in prikazali vpliv pogostejše kapitalizacije. Razmislili bomo, kakšna naj bo izpolnitvena cena pri nestandardiziranih terminskih pogodbah na sredstva, ki imetniku ne zagotavljajo dohodka, in tistih, ki imetniku zagotavljajo točen in predvidljiv dohodek. Pri tem bomo proučili, pod kakšnimi pogoji oziroma kdaj nastanejo arbitražne priložnosti. Pri standardiziranih terminskih pogodbah bomo dokazali enakost med izpolnitveno in terminsko ceno v času sklenitve pogodbe ob pogoju, da je obrestna mera konstantna, in na primeru prikazali dnevno spreminjanje depozita na računu investitorja pri klirinški hiši, ki ima pozicijo v standardizirani terminski pogodbi.
Keywords: nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, izpolnitvena cena, terminska cena, obrestna mera, zvezno obrestovanje, kratka prodaja.
Published: 27.06.2019; Views: 1086; Downloads: 78
.pdf Full text (1,23 MB)

3.
Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski uniji
Martin Jovanović, 2018, master's thesis

Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published: 17.01.2019; Views: 677; Downloads: 97
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
Hipotekarni in stanovanjski krediti bank v Sloveniji in varstvo potrošnikov
Beno Lapajne, 2017, master's thesis

Abstract: Reševanje stanovanjskega problema je ena izmed pomembnejših odločitev v življenju posameznika. Sama izbira primernega stanovanja oziroma hiše je le prvi korak pri uresničitvi želje po svojem bivališču. Samo financiranje nakupa nepremičnine je povezano z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Ker je v večini primerov znesek lastnih sredstev za nakup nepremičnine premajhen, se ljudje obračajo na banke, z željo po zagotovitvi teh manjkajočih sredstev. Osnovno poslanstvo bank je poleg zbiranja denarnih sredstev tudi nadaljnje plasiranje teh sredstev v obliki kreditov. Magistrsko delo se osredotoča najprej na predstavitev trenutne ponudbe slovenskih bank za financiranje nakupa nepremičnin s strani fizičnih oseb, nato na pregled obsega in pogojev kreditiranja v letih po začetku finančne krize v svetu leta 2008 pa vse do konca prve polovice leta 2017. Z ozirom na vrsto zavarovanja stanovanjskega kredita smo predstavil ponudbo hipotekarnih kreditov in stanovanjskih kreditov s plačilom zavarovalne premije zavarovalnici ter primerjal to ponudbo glede na vrsto obrestne mere samega kredita, in sicer sem predstavil ponudbo 10 letnih stanovanjskih kreditov v višini 50.000,00 EUR, s fiksno in spremenljivo obrestno mero. S pregledom efektivne obrestne mere sem torej med seboj primerjal ceno samih stanovanjskih kreditov od leta 2007 do 31.07.2017. Pregled stanovanjskega kreditiranja v letih po začetku krize je pokazal, da so je obseg novih stanovanjskih kreditov začel zmanjševati šele po letu 2010 in dosegel dno leta 2013. V letu 2017 pa je obseg novo odobrenih stanovanjskih zopet na ravni iz leta 2010. Cene stanovanjskih kreditov pa so za razliko od obsega novoodobrenih stanovanjskih kreditov začele padati že takoj v letu 2009 in so trenutno na najnižji ravni v zadnjih 10 letih. Pomemben del magistrske naloge je tudi predstavitev novega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je bil sprejet v lanskem letu in se je začel uporabljati 02.03.2017 ter vpliv tega novega zakona na bolj odgovorno najemanje pa tudi odobravanje kreditov potrošnikom. Osnovni namen novega zakona je preprečiti prezadolževanje prebivalstva. Z anketo med 60 anketiranci sem želel preveriti, kako je nov zakon spremenil proces odobravanja stanovanjskih kreditov v slovenkih bankah ter kako je zagotovil bolj odgovorno odobravanje teh kreditov, saj je prav to eno izmed najpomembnejših namenov tega novega zakona. Anketa je pokazala, da so kreditojemalci po sprejetju novega zakona bolj seznanjeni s tveganji kakor prej. S tem se preprečuje predzadolžitev samih kreditojemalcev in preprečuje ponovitev situacije izpred 10 let, ko so kreditojemalci velikokrat najemali stanovanjske kredite v švicarskih frankih, in sicer apreciacijo tečaja švicarskega franka proti evru.
Keywords: kredit, stanovanjski kredit, hipotekarni kredit, primerjava ponudbe stanovanjskih kreditov, zakon o potrošniških kreditih, obrestna mera
Published: 23.02.2018; Views: 980; Downloads: 180
.pdf Full text (1,54 MB)

5.
OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANK
Edina Ljami, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico. V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%.
Keywords: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP
Published: 02.12.2016; Views: 629; Downloads: 67
.pdf Full text (736,75 KB)

6.
KREDITI Z ANTICIPATIVNIM OBRESTOVANJEM
Jovana Dimitrijević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posamezniki se običajno odločajo o kreditih na podlagi obrestnih mer. Za ljudi, ki se ne spoznajo najbolj na bančne posle, je višina obrestne mere edini podatek, ki ga razumejo in ki jim sporoča, kolikšni bodo stroški kredita. Pogosto se ne zavedajo, da so stroški kredita odvisni tudi od drugih dejavnikov, kot so načini obrestovanja, vrste obrestovanja in število obrokov znotraj časovne enote. Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu obresti obračunamo ob preteku določenega obdobja in jih prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu obresti obračunamo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno, da je v primerjavi z dekurzivnim načinom bolj ugoden za kreditodajalca in manj za kreditojemalca. Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer: dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu se obresti obračunavajo ob preteku določenega obdobja in jih potem prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu se obresti obračunavajo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno da je ugodnejši za kreditodajalca, kot za kreditojemalca.
Keywords: kredit, obresti, obrestna mera, kreditodajalec, kreditojemalec, kapitalizacija, anticipativno obrestovanje, dekurzivno obrestovanje
Published: 23.11.2016; Views: 1208; Downloads: 145
.pdf Full text (875,27 KB)

7.
Davčnopravni vidik odprave neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb
Aleš Kavrečič, 2016, master's thesis

Abstract: Davčna zakonodaja na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v večini držav članic EMU dovoljuje, da se strošek obresti iz dolžniškega financiranja, skladno z omejitvami, ki so prisotne na nacionalni ravni, obravnava kot davčno priznan odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo gospodarskih družb. To postavlja gospodarske družbe, ki so sposobne financirati poslovanje z lastnimi viri, v neenakopraven položaj, saj davčna zakonodaja stroška financiranja z lastnimi viri ne upošteva kot davčno priznanega odhodka. Taka naklonjenost davčne zakonodaje dolžniškemu financiranju spodbuja uporabo dolžniškega financiranja, kar dolgoročno negativno vpliva na finančno trdnost gospodarskih družb. Zadnja globalna gospodarska kriza je pokazala, kako lahko visoka zadolženost škodi ne le gospodarskim družbam, temveč tudi državam, ki so z dodatnim zadolževanjem poskušale preprečiti poglobitev gospodarske krize in so s tem breme prenesle nase, kar je za nekatere članice EMU pomenilo skorajšnjo nezmožnost poravnavanja lastnega dolga. Zato je toliko bolj pomembno, da se davčno zakonodajo na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb spremeni na način, da se v čim večji meri izenači davčna obravnava lastniškega in dolžniškega načina financiranja gospodarskih družb. Pričujoča magistrska naloga analizira, na kakšen način se lahko doseže odpravo neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb. Nadalje primerja metode, s katerimi se lahko odpravi neenakost obravnave lastniškega kapitala in kakšen pristop so posamezne države, članice Evropske unije, pri tem izbrale. Izpostavljeni sta predvsem Belgija in Italija, ki sta na tem področju v zadnjih desetih letih storili največ, in sicer z vpeljavo odbitka za lastniško financiranje (ACE). Pričujoče delo prouči možnosti za odpravo obravnave neenakosti lastniškega kapitala v Sloveniji po vzoru Belgije in Italije in možne učinke, ki bi jih ta metoda imela na gospodarske družbe v Sloveniji.
Keywords: Davčna neenakost, dobiček, gospodarska družba, gospodarska kriza, lastniško in dolžniško financiranje, odbitek za lastniško financiranje, odbitna obrestna mera, obdavčitev pravnih oseb, obresti kot davčno priznan odhodek.
Published: 19.10.2016; Views: 908; Downloads: 69
.pdf Full text (1,55 MB)

8.
Kreditna aktivnost bank v Sloveniji in primerjava z evroobmočjem
Lejla Medić, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi v krajšem uvodnem delu izpostavljamo nekatera teoretična izhodišča o kreditih, obrestnih merah, kreditnem krču ter kreditnem tveganju. V okviru pregleda kreditne aktivnosti v Sloveniji in evroobmočju analiziramo gospodarsko aktivnost ter makroekonomske značilnosti v Sloveniji in evroobmočju. Ugotavljamo, kako se je v zadnjih letih s strani gospodinjstev in podjetij spreminjalo povpraševanje po kreditih ter analiziramo spreminjanje kreditnih standardov pri posojilih gospodinjstvom in podjetjem v Sloveniji in evroobmočju. V tem poglavju nekoliko podrobneje primerjamo razpoložljiv dohodek, finančno premoženje ter zadolženost gospodinjstev in podjetij v Sloveniji in evroobmočju. Osredotočamo se na obdobje zadnjih petih let. V empiričnem delu naloge primerjamo kreditne standarde za podjetja v Sloveniji in evroobmočju, kjer predstavljamo anketo o bančnih posojilih, ki jo izvaja ECB. Poleg tega analiziramo zmanjšan obseg posojil gospodinjstev v Sloveniji, kjer predstavljamo dinamiko rasti posojil gospodinjstev ter povpraševanje gospodinjstev po posojilih v Sloveniji.
Keywords: kredit, obrestna mera, kreditno povpraševanje, kreditna ponudba, kreditna aktivnost, kreditni standardi, kreditni krč, gospodarska aktivnost, gospodinjstva, podjetja
Published: 16.09.2016; Views: 667; Downloads: 84
.pdf Full text (2,97 MB)

9.
Stanovanjski krediti fizičnih oseb
Barbara Smerdel, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nakup stanovanja ali gradnja hiše sta za vsakega posameznika velik strošek. Le redkokdo si lahko priskrbi stanovanje brez bančnega kredita. Zato si ljudje uresničijo željo po svojem stanovanju s pomočjo najema stanovanjskega kredita. Pri iskanju ponudb morajo biti, poleg obrestne mere, pozorni tudi na ostale stroške, ki spremljajo odobritev stanovanjskega kredita. Banke za ta namen izdelajo informativne izračune, ki vsebujejo vse pripadajoče stroške. Ker so tovrstni krediti velikih vsot in daljše ročnosti, banke za zavarovanje zahtevajo hipoteko na nepremičnino. Ta nepremičnina mora biti bremen prosta, lahko pa se zastavi nepremičnina, ki je predmet nakupa. To je pri mladih kreditojemalcih skoraj pravilo, saj v lasti nimajo nobene druge nepremičnine. Isti problem se pri nakupu nepremičnine pojavlja tudi v drugih sosednjih evropskih državah, zato raziščemo stroške stanovanjskih kreditov še v dveh državah, in sicer na Hrvaškem in v Avstriji. Rezultati raziskave so pokazali, da se kreditojemalci v Avstriji in Sloveniji zadolžujejo po občutno nižjih obrestnih merah oz. so nižji celotni stroški pridobitve kredita kot pri kreditojemalcih na Hrvaškem.
Keywords: Stanovanjski kredit, obrestna mera, efektivna obrestna mera, hipoteka.
Published: 12.08.2016; Views: 830; Downloads: 134
.pdf Full text (838,88 KB)

10.
Pridobivanje svežega kapitala v podjetjih v Sloveniji z izdajo obveznic
Petra Kostevšek, 2016, master's thesis

Abstract: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Keywords: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Published: 07.07.2016; Views: 832; Downloads: 221
.pdf Full text (2,23 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica