| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Analiza škodljivih vplivov prehranske verige na okolje in zdravje ljudi
Tinkara Zupan, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Celotno prehranjevalno verigo spremlja močno obremenjevanje okolja, na kar vpliva predvsem človek. Eden izmed predlogov, s katerim bi zmanjšali vplive na okolje, je ekološko kmetijstvo. V diplomskem delu smo opredelili vrsto obremenjevanj okolja in kako le-ta vplivajo na okolje in na zdravje ljudi. Predstavili smo ekološko kmetijstvo in primer dobre prakse, ki deluje v sklopu Biotehniškega centra Naklo. Izvedli smo anketo, s katero smo spoznali nakupovalne navade kupcev in ugotovili, kolikšna je njihova skrb za okolje. Opravljena je bila analiza ankete, kjer smo na podlagi rezultatov in teorije podali predloge izboljšav na tem področju.
Keywords: prehranska veriga, obremenjevanje okolja, ekološko kmetijstvo, lokalno gospodarstvo.
Published: 10.01.2019; Views: 673; Downloads: 53
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
PRAVNO VARSTVO PRAVICE DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Z VIDIKA DOKAZOVANJA VZROČNE ZVEZE MED ŠKODO NA ZDRAVJU LJUDI IN ONESNAŽENIM ZRAKOM KOT POSLEDICO NEDOVOLJENIH INDUSTRIJSKIH IMISIJ
Suzana Bekić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Omenjena pravica pripada človeku iz gospodarskih in socialnih razmerij, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Država skrb za zdravo življenjsko okolje uresničuje s sprejemanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki zagotavljajo spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, poleg tega pa dopuščajo delovanje vseh družbenih področij. S takšno zakonodajo naj bi se zagotovilo preprečevanje bodočega obremenjevanja okolja, omejilo obstoječe obremenjevanje in odstranjevalo že nastalo škodo. Na tej osnovi ima posameznik, v okviru civilnopravnega varstva, pravico do povračila materialne in nematerialne škode ter hkrati tudi možnost izbire med štirimi zakonskimi podlagami prepovednega zahtevka. Vendar pa dejstvo, da sodne prakse, ki bi obravnavala tovrstno problematiko skorajda ni, nakazuje na neučinkovitost pravnega varstva. Eden izmed ključnih dejavnikov neučinkovitosti je zagotovo težja dokazljivost vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo v primerih okoljskih civilnopravnih deliktov, pri čemer pa je rešitev problema vzročne zveze ključnega pomena za uspešno procesiranje tovrstnih dejanj.
Keywords: Pravica do zdravega življenjskega okolja, obremenjevanje okolja, onesnaženost zraka, onesnaževala, imisije, civilnopravno varstvo, odškodninska odgovornost, vzročna zveza, škoda, odškodnina, čezmerno obremenjevanje, dokazovanje, okoljski civilnopravni delikt.
Published: 18.11.2016; Views: 1058; Downloads: 117
.pdf Full text (821,29 KB)

3.
Ravnanje z nevarnimi snovmi v Kemični tovarni Melamin d.d.
Bernarda Pavlović, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo je prikaz dela z nevarnimi snovmi v kemični tovarni Melamin Kočevje d.d. V nalogi smo opisali tudi nekatere delovne procese, skladiščenje nevarnih snovi, pretakanje nevarnih snovi ipd. Posebno pozornost smo namenili zakonski ureditvi s področja ravnanja z nevarnimi snovmi. Podjetje Melamin spremlja spremembe na tem področju in v skladu s spremembami uvaja, dopolnjuje in spreminja svoje tehnologije. V nalogi smo opisali, kako se je podjetje prilagodilo spremembi na področju klasifikacije kemikalije formaldehid, ki se je spremenila z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta. V uredbi so bile postavljene nove zahteve glede definiranja nevarnosti. Prišlo je tudi do spremembe Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo. Podjetje je v skladu s spremembami spremenilo varnostne liste. Poiskali so nov način za čiščenje odpadnega zraka. Za podjetje Melamin se je kot najboljša rešitev pokazala »termična oksidacija odduh v kotlu na naravni les«.
Keywords: Kemikalije, nevarne snovi, nevarni odpadki, kemična tovarna, obremenjevanje okolja.
Published: 26.10.2016; Views: 1187; Downloads: 134
.pdf Full text (761,58 KB)

4.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Keywords: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Published: 31.08.2016; Views: 829; Downloads: 87
.pdf Full text (5,49 MB)

5.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Keywords: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Published: 23.06.2016; Views: 907; Downloads: 98
.pdf Full text (3,42 MB)

6.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V IZBRANIH NASELJIH NA MURSKI RAVNINI IN LENDAVSKIH GORICAH
Katja Horvat, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih na Murski ravnini in Lendavskih goricah. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Vsi energijski vnosi na obravnavanem območju so bili izraženi na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ). Rezultati so pokazali, da je kmetijska dejavnost na območju raziskave pomemben dejavnik obremenjevanja okolja, razlike pa se pojavljajo glede na velikost in usmeritev kmetij.
Keywords: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetij, metoda anketiranja.
Published: 13.06.2016; Views: 813; Downloads: 94
.pdf Full text (4,44 MB)

7.
VPLIV ODPADKOV MALIH ŽIVALI NA OBREMENJEVANJE OKOLJA
Mojca Hudovernik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V okviru magistrske naloge smo želeli prikazati problematiko odpadkov malih domačih živali in predvsem njihove morebitne škodljive vplive na zdravje in okolje. Med lastniki malih živali smo želeli raziskati prevladujoče načine ravnanja ter osveščenost in informiranost lastnikov malih živali glede problematike odpadkov, ki jih te živali povzročajo. V teoretičnem delu naloge smo podali pregled literature s tega področja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na zdravju nevarne posledice, ki jih povzročajo iztrebki malih, mesojedih domačih živali, zanimali pa so nas tudi škodljivi vplivi iztrebkov na rast rastlin. Podali smo tudi kratek pregled zakonodaje, ki ureja to področje. V empiričnem delu pa smo opravili anketo med lastniki domačih živali. V anketi smo želeli predvsem pridobiti informacije o tem, v kolikšni meri so lastniki ozaveščeni glede škodljivih vplivov živalskih iztrebkov na okolje ter njihovih obveznosti, kako so zadovoljni z obveščanjem in ureditvijo ravnanja s tovrstnimi odpadki in kako ravnajo v praksi. V zadnjih letih se je stanje na področju ravnanja z iztrebki domačih živali – predvsem psov – v precejšnji meri uredilo. Po naseljih so postavljeni zabojniki, v katere lahko skrbniki živali odložijo iztrebke. Ugotavljamo pa, da je predvsem s strani lastnikov oziroma skrbnikov še vedno mogoče večkrat zaznati nepravilno ravnanje. S pričujočim magistrskim delom želimo raziskati stanje na tem področju in podati predloge, s katerimi bi dosegli še nadaljnje izboljšave.
Keywords: Iztrebki mesojedih domačih živali, lastniki psov, obveznosti lastnikov, obremenjevanje okolja.
Published: 26.02.2016; Views: 682; Downloads: 84
.pdf Full text (1,91 MB)

8.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Keywords: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Published: 16.07.2015; Views: 1485; Downloads: 305
.pdf Full text (910,07 KB)

9.
10.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA IN SEVERNEGA OBROBJA SLOVENSKIH GORIC
Denis Harl, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih Apaškega polja in severnega obrobja Slovenskih goric. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev, pri čemer so bistveni podatki o porabi gnojil, tekočih goriv in zaščitnih sredstev. S pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote je predstavljena potencialna obremenitev okolja. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati so pokazali, da je v vseh obravnavanih naseljih presežen prag 15 GJ/ha, ki predstavlja mejo, nad katero se obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Razlike v energetski intenzivnosti med posameznimi kmetijami in naselji se pojavljajo predvsem glede na velikost in kmetijsko usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Keywords: Apaško polje, Slovenske gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost.
Published: 07.11.2014; Views: 1642; Downloads: 122
.pdf Full text (7,08 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica