| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 129
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Od delovnih izzivov do spanca: odnos med delovnimi obremenitvami in kakovostjo spanca ter njuna povezava z nevljudnostjo na delovnem mestu in počitkom po delu : magistrsko delo
Tajda Gaal, 2025, master's thesis

Abstract: Vsakodnevno se zaposleni srečujejo z delovnimi obremenitvami, pri čemer porabljajo energetske vire, ki jih morajo nadoknaditi v času počitka in s kakovostnim spanjem. V magistrskem delu smo izvedli dnevniško raziskavo in preučevali povezave med različnimi vrstami delovnih obremenitev (emocionalne, kvantitativne in kognitivne), sprostitvijo kot izkušnjo počitka in subjektivno kakovostjo spanja. Namen je bil tudi preučiti, kako doživljanje nevljudnosti na delovnem mestu napoveduje kakovost spanja ter možnost, da sprostitev mediira odnos med navedenima konstruktoma. V raziskavi je sodelovalo 45 zaposlenih, ki so šest dni zapored trikrat dnevno izpolnjevali dnevniške vprašalnike. Večnivojsko modeliranje omogoča preučevanje kompleksnejših povezav. Rezultati mediacijskih analiz so pokazali, da sprostitev ni pomemben mediator v odnosu med delovnimi obremenitvami in subjektivno kakovostjo spanja niti med nevljudnostjo na delovnem mestu in kakovostjo spanja na dnevni ravni. Neposredni učinek je bil ugotovljen samo pri emocionalnih obremenitvah, ki statistično pomembno negativno napovedujejo spanje na dnevni ravni. Ugotovili smo, da nevljudnost na delovnem mestu statistično pomembno negativno napoveduje sprostitev. Rezultati nam nudijo pomemben vpogled v povezave delovnih obremenitev in nevljudnosti na kakovost spanja zaposlenih ter vlogo sprostitve kot možnega mediatorja v odnosih na dnevni ravni. Rezultati spodbujajo nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in drugačnimi mediatorji ter dejavniki, ki lahko napovedujejo kakovost spanja.
Keywords: delovne obremenitve, kakovost spanja, nevljudnost na delovnem mestu, sprostitev
Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Optimizacija delovnega mesta z manipulatorjem za izboljšanje ergonomskih pogojev dela : diplomsko delo
David Bratuša, 2025, undergraduate thesis

Abstract: V okviru zaključne naloge, izdelane v podjetju Talum d. d., je bila izvedena ergonomska analiza obremenitev ter optimizacija zahtevnega in fizično napornega delovnega mesta. Delovno mesto se nahaja ob livarskem stroju, kjer delavec ročno prenaša vroče in težke ulitke. Cilj podjetja je vpeljava manipulatorja, s katerim bi se fizična obremenitev delavca pri dvigovanju in prenašanju ulitkov bistveno zmanjšala. Cilj naloge je opraviti ergonomsko analizo in pripraviti celovito zasnovo za postavitev manipulatorja, ki bo omogočal varno in učinkovito prijemanje ter prenos aluminijastega cilindra v tehnološkem procesu.
Keywords: ergonomija, obremenitve, manipulacija, manipulator, litje, livarski stroj, ulitki
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
.pdf Full text (1,70 MB)

3.
Omejitve lastninske pravice po volji lastnika : magistrsko delo
Mateja Prša, 2025, master's thesis

Abstract: Lastninska pravica predstavlja eno izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, ki je kot taka tudi varovana s številnimi mednarodnopravnimi akti in nacionalnimi ustavami. Lastninska pravica je stvarna pravica, ki daje njenemu imetniku najširši spekter upravičenj. Njena narava praviloma ne dopušča, da bi jo omejevali oziroma utesnjevali za vsak namen, saj bi tako od nje hitro ostalo zelo malo. SPZ v 38. členu posebej ureja dve omejitvi lastninske pravice, ki lahko nastaneta po volji lastnika, in sicer prepoved odsvojitve in obremenitve (tudi prepoved razpolaganja) ter odkupno pravico. Gre za obligacijski pravici, ki lahko z vpisom v zemljiško knjigo pridobita omejene absolutne učinke. Prepoved odtujitve in obremenitve je izvedena obligacijska pravica, ki zavezancu prepoveduje vsa razpolaganja z lastninsko pravico.1 V skladu s 38. členom SPZ se lahko prepoved odtujitve in obremenitve ustanovi s pravnim poslom ali oporoko. Taka prepoved pa zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, se lahko vpiše v zemljiško knjigo, in s tem pridobi absolutne učinke, kar pomeni, da učinkuje tudi v razmerju do tretjih. Posebno obliko prepovedi odtujitve in obremenitve ureja tudi Obligacijski zakonik v sklopu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odkupna pravica pa je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje odkupi stvar od zavezanca. Gre za oblikovalno pravico, kar pomeni, da z enostransko izjavo volje odkupni upravičenec povzroči nastanek pravnega razmerja, ki je pravna podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Odkupna pravica je neprenosljiva, lahko pa se časovno omeji. Ker je neprenosljiva, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Ena izmed omejitev lastninske pravice, ki nastane po volji lastnika je tudi pogodbena predkupna pravica, ki je pri nas urejena v OZ. Predkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari ter o pogoji te prodaje ter mu ponudil, naj jo kupi pod enakimi pogoji. Predkupna pravica je strogo osebna in je ni mogoče ne odtujiti in ne podedovati. V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi se lahko tudi predkupna pravica, ki je nastala s pravnim poslom, vpiše v zemljiško knjigo in tako pridobi absolutne učinke.
Keywords: lastninska pravica, omejitve lastninske pravice, razpolagalno upravičenje, odkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, pogodbena predkupna pravica
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 94
.pdf Full text (954,10 KB)

4.
Vloga managementa pri ergonomskih pristopih kadra zdravstvene nege v enotah intezivne terapije
Amar Agović, 2024, master's thesis

Abstract: Negovalni kader intenzivnega okolja je pogosto izpostavljen ergonomskim tveganjem bodisi zaradi okoljskih pritiskov bodisi zaradi števila obremenitev. Strokovne vodje intenzivnega oddelka morajo prepoznati vlogo pri uvajanju ustreznih ergonomskih pristopov ter tako pri razbremenjevanju negovalnega kadra v procesu dela. Zato smo v raziskovalnem delu želeli ugotoviti ter preučiti pomen managementa za uveljavljanje ergonomskih pristopih negovalnega kadra v okolju intenzivne terapije. V raziskavi smo se osredotočali na dva različna vzorca, zato smo rezultate pridobili s pomočjo dveh raziskovalnih metod, ti sta kvantitativnega tin kvalitativnega tipa. V vzorcu negovalnega kadra smo podatke pridobili z anketnim vprašalnikom. Uporabili smo namensko naključno vzorčenje. Realizirali smo (n = 89) vzorcev. Za vzorec vodilnih medicinskih sester smo izbrali (n = 5) strokovnih vodij enot intenzivne terapije (prav tistih, katerih negovalni kader je vključen v raziskavo). Vzorec vodilnega negovalnega kadra smo raziskovali s pomočjo pol strukturiranega intervjuja, uporabili smo namensko in tarčno vzorčenje. Ugotovili smo, da je 62 % anektiranih medicinskih sester tekom dela v intenzivni terapiji razvilo kostno-mišično obolenje. 25 % od teh pa je koristilo bolniški stalež ter zato bilo odsotnih od dela v zadnjih 12 mesecih. Vse vodje so ocenile, da je kultura ergonomije v intenzivni terapiji slaba, vendar da je stopnja absentizma kadra zaradi kostno-mišičnih obolenj nizka. V UKCLJ so okolja intenzivne terapije dobro ergonomsko zasnovana in opremljena z ergonomskimi pripomočki. Vendar se formalna izobraževanja delavcev o ergonomiji pri delu medicinskih sester nikakor ne izvajajo, prav tako ne ocenjevanje ergonomskih tveganj v intenzivnim kliničnem okolju. Zato je potrebna večja vključenost primernih podporno-izobraževalnih služb v razvoj ergonomske kulture. Absentizem je kazalec obolevnosti delovne populacije, vendar se zaradi raznolikosti razlogov odsotnosti dela ne more uporabiti kot celoviti kazalnik dobre varnostne ergonomske kulture delovnega okolja.
Keywords: strategije ergonomskih pristopov, absentizem, kostno-mišična obolenja, obremenitve medicinskih sester
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 26
.pdf Full text (2,56 MB)

5.
Načrtovanje izklopnih karakteristik varovalk za konične obremenitve v nizkonapetostnih distribucijskih omrežjih z uporabo optimizacijskih metod : magistrsko delo
Sara Gjorgjievska, 2025, master's thesis

Abstract: Osnovna problematika, ki se zadnje čase pojavlja v distribucijskih omrežjih v nizkonapetostnih (NN) izvodih iz TP 20/0,4 kV, je povečana sočasna poraba na določenem izvodu, ki presega projektirano, in se nanaša na situacijo, ko je dejanska obremenitev na tem izvodu bistveno višja od tiste, ki je bila načrtovana med projektiranjem omrežja. Posledično lahko pregorijo taljive varovalke. Osnovna ideja zaključnega dela je prilagoditev izklopnih karakteristik varovalk ob občasnih preobremenitvah oz. načrtovanje novih podkarakteristik varovalk za določen nazivni tok, namenjenih uporabi v distribucijskih omrežjih. To bo izvedeno na osnovi realnih meritev odjema, analize nadobremenitev in načrtovanje novih karakteristik taljivih varovalk z uporabo optimizacijskega algoritma.
Keywords: varovalke, izklopne karakteristike, distribucijsko omrežje, optimizacija, konične obremenitve
Published in DKUM: 27.03.2025; Views: 0; Downloads: 46
.pdf Full text (4,97 MB)

6.
Analiza varnosti in kapacitete križišča Domžale - Trzin pri Depali vasi
Ajka Durić, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava analizo varnosti in kapacitete križišča v Depali vasi z namenom izboljšanja prometne varnosti in pretočnosti. V raziskavi smo preučili trenutno stanje križišča z uporabo podatkov o prometnih obremenitvah, pridobljenih od podjetja Omega Consult, ter statistik prometnih nesreč za obdobje 2012–2022, dostavljenih s strani Agencije za varnost prometa. S pomočjo simulacij v programu VISSIM in analize s programsko opremo SIDRA INTERSECTION smo ocenili različne variante križišča, vključno z nesemaforiziranim križiščem, semaforiziranim križiščem in krožiščem. Teoretično ozadje analize vključuje ocenjevanje ravni storitve (LOS) in kapacitetnih modelov, ki določajo zmogljivost križišča v različnih prometnih pogojih. Krožišče z dvema pasovoma se izkaže za najboljšo rešitev, saj omogoča boljšo razporeditev prometnih tokov, povečuje varnost in zmanjšuje zastoje. Kratkoročne rešitve vključujejo uvedbo dodatnih zavijalnih pasov in zmanjšanje hitrosti na regionalni cesti, kar bo izboljšalo pretočnost in varnost. Dolgoročno pa predlagamo preureditev križišča v krožišče, kar bi trajno rešilo težave s prometno pretočnostjo in varnostjo.
Keywords: križišče, varnostna analiza, kapacitetna analiza, prometne nesreče, obremenitve križišča, prometna varnost, infrastruktura.
Published in DKUM: 20.02.2025; Views: 0; Downloads: 41
.pdf Full text (1,76 MB)

7.
Vpliv fizične obremenitve pri medicinskih sestrah na nastanek hernije diska
Larisa Hozjan, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Hernija diska je tretirana kot eden izmed glavni vzrokov za bolečine v ledvenem predelu hrbtenice. Medicinske sestre so poklicno izpostavljene aktivnostim ravnanja s pacienti, dela v neugodni drži, prenašanja velikega dela telesne teže pacienta, upogibanja in pogostega zvijanja zgornjega dela trupa, kar pa lahko vodi do prevelikih obremenitev medvretenčnih ploščic. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne znanstvene literature. Članke smo iskali v štirih mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect in SAGE. V končno analizo smo vključili osem raziskav. Ugotovili smo, da fizične obremenitve, kot so dvigovanje teže, dvigovanje in premikanje medicinske opreme, dvigovanje in premikanje pacientov, premikanje nosečnic in prekomerno težkih pacientov, vplivajo na nastanek diskus hernije pri medicinskih sestrah. Fizične obremenitve pri delu medicinske sestre lahko vplivajo na nastanek hernije diska. Ob poznavanju dejavnikov tveganja in posledic je pomembno ozaveščanje medicinskih sester o pomembnosti fizične kondicije in pravilnega izvajanja aktivnosti oziroma intervencij, ki zahtevajo visok fizični napor, saj tako zmanjšamo možnosti za nastanek hernije diska.
Keywords: Fizične obremenitve, medicinske sestre, hernija diska
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 44
.pdf Full text (933,25 KB)

8.
Psihofizične obremenitve na delovnem mestu in vpliv na duševno zdravje medicinskih sester
Špela Kuharič, 2024, master's thesis

Abstract: Skozi magistrsko delo smo pridobili globlji vpogled v današnjo problematiko psihofizične preobremenjenosti medicinskih sester, ki se dnevno soočajo s stresnimi situacijami in spremembami. Uporabili smo sistematični pregled literature s področja izbrane tematike in deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer so vključeni pregled, analiza in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav. V končno analizo je bilo vključenih 7 člankov, ki izpostavljajo ugotovitve s področja izbrane tematike. Pri vsebinski analizi smo glavno temo in raziskavo razdelili na tri podkategorije: psihofizične obremenitve na delovnem mestu, duševne motnje medicinskih sester in pristopi razbremenitev. Ugotovili smo, da se medicinske sestre na delovnem mestu srečujejo z mnogimi psihofizičnimi obremenitvami, ki imajo vpliv na njihovo duševno zdravje. Najpogosteje se srečujejo s problematiko pomanjkanja delovne sile in kadra, ki je povod za obremenitev obstoječega kadra in nastanek nezadovoljstva, izgorelosti, depresije, anksioznosti. S to problematiko se srečuje večina zdravstvenih organizacij po celem svetu, zato so potrebne reorganizacije sistema s strani vodij in uvajanje usposabljanj za ohranjanje pozitivnega duševnega zdravja zaposlenih.
Keywords: psihofizične obremenitve, duševno zdravje, duševne motnje, medicinske sestre, razbremenitveni pristopi
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 96
.pdf Full text (865,51 KB)

9.
Baterijski hranilnik energije kot aktivni element nizkonapetostnega električnega omrežja
Tilen Leskovar, 2024, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo proučili možnost razvoja in implementacije algoritma vodenja baterijskega hranilnika električne energije za izvajanje izravnave profila obremenitve Tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Namen uporabe baterijskega hranilnika je v znižanju konične obremenitve, kar prispeva k optimizaciji stroškov oskrbe z električno energijo. Baterijski hranilnik je sestavljen iz litij ionskih celic tipa litij titan oksid. Moč celotnega baterijskega hranilnika električne energije znaša 100 kW in energijske kapacitete 68 kWh. Poudarek magistrskega dela je na razvoju algoritma vodenja baterijskega hranilnika električne energije za izvajanje storitve nižanja konične obremenitve in testiranju tega istega algoritma na realnem hranilniku.
Keywords: Baterijski hranilnik električne energije, nižanje konične obremenitve, konična moč, litij-ionski hranilnik energije.
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 77
.pdf Full text (5,78 MB)

10.
Numerična analiza enorednega krogličnega ležaja : diplomsko delo
Julian Kocan, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo raziskuje obnašanje enorednega krogličnega ležaja pod statičnimi obremenitvami. Cilj je razumeti pomike, deformacije in napetosti, ki nastanejo v ležaju pod obremenitvijo osne sile. Raziskava uporablja analitične metode, teorijo elastičnosti in metodo končnih elementov (MKE) za modeliranje in simulacijo ležaja. Rezultati teh metod so primerjani s standardi. Predpostavke vključujejo linearne elastične lastnosti, homogenost materialov, statične obremenitve in idealno geometrijo. Omejitve obsegajo analizo enega ležaja na osi, idealne pogoje delovanja, poenostavitve v analitičnih in numeričnih metodah ter primerjavo z eksperimentalnimi ali že znanimi rezultati. Za izvedbo numerične simulacije je uporabljen ustrezen programski paket PrePoMax.
Keywords: Ležaj, statične obremenitve, deformacije, napetosti, numerična analiza
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 37
.pdf Full text (4,01 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica