| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DOLŽNOSTI POSAMEZNIKA PRI URESNIČEVANJU PRAVIC V ZDRAVSTVU - PACIENT V ZOBOZDRAVSTVU
Milena Bajec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pravice in dolžnosti posameznika kot pacienta, obravnavane v medicini in v pravu, imajo skupno točko. Obe področji, tako medicina kot pravo, obravnavata in proučujeta posameznika kot celoto, kot subjekt in objekt delovanja. Po drugi strani razvoj pacientovih pravic v zadnjem času na obeh področjih znanosti počasi, a intenzivno prehaja iz obravnavanja pacienta pretežno kot objekta v subjekt delovanja v procesu izboljšanja ali povrnitve zdravja. V vnemi po priznanju in uresničevanju pacientove subjektivitete, zlasti njegove avtonomije, je zbledela temeljna lastnost posameznika - da ga kot celoto opredeljujejo tako njegove pravice kot tudi dolžnosti. Obstoja dolžnosti se pacient najpogosteje zave šele ob neposrednem stiku z zdravstvenim osebjem, vsebine dolžnosti in pomembnosti njihovega izvajanja pa se običajno zave šele v dalj časa trajajočem postopku reševanja svojih zdravstvenih težav. Specifičnost zobozdravstvene dejavnosti, zlasti na primarni ravni, omogoča uveljavljanje pacientovih pravic in doseganje pričakovanih rezultatov dejansko že ob enkratnem obisku zobne ambulante. Po drugi strani je zagotavljanje ustreznega oralnega zdravja vseživljenski proces, temelječ na usklajenem delovanju pacienta in zobozdravnika. Zaradi tega ima v zobozdravstveni praksi poseben pomen zavedanje pacientov o obstoju njihovih dolžnosti, o dostikrat neizogibni povezavi predhodnega ali sočasnega izvajanja le teh ter o posledicah izogibanja dolžnosti. Slabo zavedanje ali celo zanikanje obstoja in pomena pacientovih dolžnosti močno vpliva na njihovo izvajanje, kar lahko omejuje ali celo onemogoča strokovno izvedbo zobozdravstvene obravnave. Posledica tega je otežena komunikacija in pogostejše nasilno uveljavljanje pravic v zobni ambulanti. Vzroke za tako ravnanje pacienta zobozdravniki pripisujejo tudi neustrezni pravni ureditvi področja pacientovih dolžnosti.
Keywords: pacient, razmerje pacient – zobozdravnik, zobozdravstvena obravnava, dolžnosti pacienta, zdravstvena zakonodaja
Published: 20.05.2010; Views: 2923; Downloads: 238
.pdf Full text (534,68 KB)

2.
OBRAVNAVA NENUJNEGA PACIENTA V AMBULANTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Denis Verdel, 2015, master's thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Število pacientov se v ambulantah nujne medicinske pomoči po celotnem svetu iz leta v leto povečuje. Razlogov za hitro rast obiskov ambulante nujne medicinske pomoči je veliko. Narašča tudi delež obiskov pacientov, ki prihajajo v ambulante nujne medicinske pomoči zaradi zdravstvenih težav, ki niso primerne za zdravljenje v ambulantah nujne medicinske pomoči. S tem povzročajo dodatno obremenitev ambulant nujne medicinske pomoči. Namen magistrskega dela je z raziskavo ugotoviti, ali se v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana srečujejo z nenujnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Od Zdravstvenega doma Ljubljana smo pridobili dovoljenje za pregled dokumentacije enote Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Iz nje smo po naprej načrtovanem vzorcu izbrali vse nenujne paciente, ki so avgusta 2014 obiskali ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Kot nenujnega smo označili pacienta, ki je po Manchestrskem triažnem sistemu pridobil modro ali zeleno triažno kategorijo in njegove težave trajajo več kot tri dni. Iz dokumentacije nenujnih pacientov smo analizirali podatke o spolu, starosti, času obravnave, razlogu obiska, triažni kategoriji in finančno vrednost nenujnega obiska. Pridobljene podatke o nenujnih pacientih smo po retrospektivni analizi obdelali z računalniškim programom SPSS 20.0, v katerem je bila uporabljena deskriptivna statistika. Rezultati: Z raziskavo in pregledom dokumentacije smo ugotovili, da število pacientov v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana iz leta v leto narašča. Po pregledu dokumentacije je bilo razvidno, da tudi v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana prihajajo pacienti zaradi nenujnih zdravstvenih težav. Takšnih smo v avgustu 2014 našteli kar 176. Ugotovili smo, da so moški s 60 % pogosteje kot nenujni pacienti poiskali zdravniško pomoč v enoti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana, kljub temu pa nismo ugotovili statistično pomembne razlike glede na spol pri pogostosti obiskov nenujnih pacientov v nočnem času (t = 1,145; p = 0,254). Kar 28,4 % nenujnih pacientov je kot razlog za obisk Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana navedlo, da ne želijo k osebnemu zdravniku. Starostno skupino nenujnih pacientov, ki so najpogosteje obiskali Splošno nujno medicinsko pomoč Ljubljana, s kar 37,5 % predstavlja skupina stara od 20 do 39 let. Prav tako med ugotovitvami nismo zaznali statistično pomembne razlike (t = 1,922; p = 0,067) glede na paciente, starejše oz. mlajše od 75 let, v pogostosti obiskov ambulante Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana v nočnem času. Raziskava nam je pokazala, da obravnava nenujnih pacientov vzame zdravstvenemu osebju v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana veliko časa, povzroči dodatne stroške in dodatno preobremenjenost. V povprečju je bilo avgusta 2014 v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana vsak dan skoraj 6 nenujnih pacientov, ki bi morali zdravniško pomoč poiskati drugje. Sklep: Ambulante nujne medicinske pomoči niso namenjene pregledu nenujnih pacientov. Delovanje ambulant nujne medicinske pomoči je namenjeno temu, da življenjsko ogroženi pacienti, katerih zdravstveno stanje se je nenadno poslabšalo, dobijo čimprejšnjo zdravniško pomoč. Ker nenujni pacienti vedno bolj izrabljajo ambulante nujne medicinske pomoči za nenujne zdravstvene težave, bi bilo potrebno pred samim delovanjem novih urgentnih centrov sprejeti pravilnik, ki bi določal, komu so namenjeni urgentni centri in kaj narediti z nenujnimi pacienti.
Keywords: Ključne besede: nenujni pacient, obravnava pacienta, ambulanta nujne medicinske pomoči, nujna medicinska pomoč, preusmerjanje pacientov, preobremenjenost ambulant nujne medicinske pomoči.
Published: 21.05.2015; Views: 1466; Downloads: 179
.pdf Full text (914,19 KB)

3.
Organiziranost internistične obravnave pacienta na urgenci
Nataša Šporčić, 2019, master's thesis

Abstract: Delitev urgence na posamezne odseke (IPP, SNMP, Nevrologija itd.) povzroča razdrobljenost in zmanjša učinkovitost urgentne obravnave pacientov. Prihaja do podvajanja pregledov, dodatnih poti, izgube podatkov. Posledica tega je velika izguba časa, predvsem pa tveganje za zdravje in življenje. V nalogi smo izdelali koncept modela internistične obravnave pacientov na urgenci in predlog novega pristopa, ki temelji na osnovi subjektivne analize in poznavanja problematike v navedenem okolju. Proučili smo tudi, ali smo z uvedbo Manchesterskega triažnega sistema (MTS) znižali čas obravnave pacientov na urgenci. Izdelali smo podroben opis in analizo procesa s pomočjo tehnik modeliranja procesa in metodologije ARIS. Identificirali smo ponovljive procese (pet predlogov), ki so zaradi podvajanj podvrženi prenovi. Za analizo kvantitativnih podatkov smo uporabili SPSS 24 in T-test ene spremenljivke ter s pomočjo inferenčne statistične metode izračunali odstopanja od mejnih vrednosti časovne obravnave po posameznih triažnih kategorijah v analiziranem obdobju. Ugotovili smo mnogo podvajanj v procesu, ki podaljšajo čas obravnave. Pokazale so se kritične točke sistema, ki so bile podvržene prenovi. Analiza dokumentacije za obdobje od 1.1. do 31.5.2017 in enako obdobje leto kasneje pa je pokazala, da je kljub uvedbi MTS časovna obravnava pacienta na urgenci bistveno daljša, kot jo določajo normativi posamezne triažne skupine. Na podlagi posnetka stanja in upoštevanja omejitev je treba proces internistične obravnave pacienta na urgenci preoblikovati tako, da ob njegovi implementaciji pacientu prihranimo čas, znižamo stroške in dvignemo organizacijo na višjo raven kakovosti v danem okolju. Predstavljeni predlog pri tem lahko služi kot izhodišče.
Keywords: internistična obravnava pacienta, urgenca, analiza procesa, metodologija ARIS, prenova procesa
Published: 19.07.2019; Views: 388; Downloads: 119
.pdf Full text (4,15 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica