| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO V KAZENSKEM POSTOPKU
Andrej Frece, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo pomeni, da se sodba lahko nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, t. j., da je lahko obtoženec s sodbo spoznan za krivega ali oproščen samo za dejanje, za katerega je obtožen. Po načelu akuzatornosti se kazenski postopek vodi na zahtevo in v okviru tožbenih navedb upravičenega tožilca, ki pa lahko obtožbo tudi po pravnomočnosti omejeno prilagodi spremenjenemu dejanskemu stanju, vendar po točno določenih pogojih, ki ne posegajo v obtoženčev pravni položaj in njegovo pravico do obrambe in poštenega sojenja. Nad vsem tem bdi sodišče, ki pa lahko samo tudi spreminja opis dejanja, vendar ne sme prekoračiti obtožbe, krati pa mora tudi popolnoma razrešiti predmet obtožbe. Stališča pravne stroke se ponekod razlikujejo v bistvenih elementih že v teoretičnih izhodiščih kazenskega postopka, predvsem glede dopustnosti modifikacije obtožbe. Z analizo pestre sodne prakse bom poskusil zlasti ugotoviti, kakšni so pogoji, teoretična izhodišča ter meje objektivne identitete med obtožbo in sodbo, nekaj besed pa namenil tudi obsegu in pravnim posledicam njene kršitve.
Keywords: obtožba, sodba, akuzatornost, identiteta, modifikacija, razširitev, prekoračitev, obramba
Published: 07.02.2012; Views: 3511; Downloads: 818
.pdf Full text (485,64 KB)

5.
6.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, master's thesis

Abstract: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Keywords: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Published: 10.07.2019; Views: 148; Downloads: 20
.pdf Full text (674,00 KB)

7.
MATERIALNA IN FORMALNA OBRAMBA OBDOLŽENCA
Maja Vornšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Naš sodoben kazenski postopek v Republiki Sloveniji obdolžencu, kot domnevnemu storilcu kaznivega dejanja, zagotavlja številne pravice tako na ustavni kot mednarodnopravni ravni. V boju proti kriminaliteti, ki je v interesu vsake družbe, noben zakon ne omogoča toliko posegov v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine kot Zakon o kazenskem postopku. Večina načel je povzetih iz Ustave Republike Slovenije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah. V slovenskem kazenskem postopku velja pravilo, da je oseba nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana s pravnomočno odločbo sodišča. To je ena izmed temeljnih človekovih pravic, ki se kot ovrgljiva domneva lahko ovrže na nepristranskem, objektivnem in z zakonom ustanovljenim sodiščem, ki ima pred seboj nalogo oziroma cilj presoditi ali je oseba, ki je v kazenskem postopku, nedolžna ali kriva, ter določiti kazensko sankcijo za storitev kaznivega dejanja. Sodišče, ki ima predvsem nalogo ločiti krive od nedolžnih, dejstva in posledično tudi sodbo, podkrepi z dokazi, ki so lahko v prid ali škodo obdolženca. V kazenskem postopku ima obdolženec pravico do zagovornika, ki si ga sam izbere, ali pa mu ga izbere sodišče, če je to določeno z zakonom. Prav tako obrambo obdolžencu omogoča tudi sodišče, državni tožilec in policija, tako da obramba z zagovornikom, ki omogoča da sta državni tožilec in obdolženec enakopravni strank, ni podana samo z strani obdolženca, ampak tudi iz nasprotne stranke in sodišča samega. Pred sodiščem vsak obdolženec, glede na njegovo naravo, težo kaznivega dejanja in mnenja odvetnika ubere svojo taktiko zagovora. Poznamo 3 temeljne strategije obrambe: zagovor, v katerem obdolženec priznava kaznivo dejanje, zagovor, v katerem ga zanika in obrambo z molkom. Tekom kazenskega postopka lahko obdolženec svojo strategijo tudi zamenja. Obdolženec je subjekt kazenskega postopka, njegova izjava pa dokazno sredstvo na sodišču. Novela ZKP-K je prinesla sedanji kazenski postopek nove spremembe in sicer predobravnalni narok, na katerem se obdolženec izjavi o obtožbi, možnost pogajanj in sklenitve sporazuma o priznanju krivde, ter odpoved določenim procesnim jamstvom.
Keywords: obdolženec, domneva nedolžnosti, zagovornik, obramba, molk, priznanje, zanikanje
Published: 10.06.2015; Views: 1173; Downloads: 118
.pdf Full text (838,72 KB)

8.
Molk kot strategija obrambe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ula Šepec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je razdeljena na osem poglavij, od tega predzadnje poglavje predstavlja uporabljene vire, zadnje pa vsebuje priloge. V prilogah sta intervjuja s kriminalistom ter sodnikom, ki sta bila uporabljena kot pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Na začetku diplomske naloge se srečamo z nekaj uvodnimi besedami, navedene so tudi hipoteze, ki smo jih nato na koncu, glede na ugotovitve, potrdili oz. zavrnili (natančneje povedano so tri hipoteze potrjene, ena pa delno potrjena). V nadaljevanju je predstavljen molk kot strategija obrambe, ki je tudi osrednja tema diplomske naloge. Z nekaj besedami so opisane obramba na splošno ter tipične strategije obrambe, s katerimi se posameznik brani v predkazenskem in tudi kazenskem postopku. Ker v literaturi molk ni štet med tipične strategije obrambe, je predstavljen posebej, v naslednjem podpoglavju. Predstavljeno je tudi stališče o tem, zakaj bi se molk lahko štel med tipične strategije obrambe. V tretjem poglavju se srečamo z interakcijsko situacijo, kjer se soočita nasprotni stranki (kriminalist − osumljenec, sodišče − obdolženec). Gre za razgovor in zaslišanje, ki ju s pomočjo podpoglavij nekoliko razširimo. Sledi poglavje Sodne prakse o pravici do molka, kjer so s pomočjo primerov predstavljene sodne prakse v ZDA, ESČP in Sloveniji. V naslednjem poglavju smo prikazali svoje ugotovitve, s pomočjo hipotez postavljenih na začetku dela. Šesto poglavje je zaključek, kjer je napisano lastno mnenje o temi oz. nekaj ključnih ugotovitev.
Keywords: predkazenski postopek, zaslišanje, osumljenci, storilci, obramba, pravica do molka, človekove pravice, sodna praksa, diplomske naloge
Published: 13.03.2013; Views: 1302; Downloads: 321
.pdf Full text (464,17 KB)

9.
OCENA SMISELNOSTI PREVZEMA PODJETJA X
Mirjana Mrkonjić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je bil predstaviti prevzeme podjetij predvsem z finančnega vidika ter predstaviti različne metodologije za vrednotenje podjetij. Za vrednotenje Zavarovalnice sem uporabila metode večkratnikov, ki so mi bile v veliko pomoč, saj so relativno enostavne za uporabo, še posebej, če gre za podjetje katerega delnice kotirajo na borzi vrednostnih papirjev. Velikokrat smo priče neuspelim prevzemom, zato prevzem ni zmeraj najboljša rešitev. V primeru, da se podjetje odloči za prevzem določenega podjetja je potrebeno zelo natančno pripraviti prevzemni načrt po posameznih fazah procesa. Prav tako je zelo pomembno, da se podjetje pri prevzemu ne zadolži preveč, saj v nasprotnem primeru obstaja velika možnost stečaja ali prodaje prevzetega podjetja kot sem navedla v prejšnjih poglavjih, kar 80% podjetij po prevzemu ne doseže želene vrednosti, prav tako nekje 90% podjetij po prevzemov ne dosega ciljev, komaj 9% podjetij izvede uspešen prevzem.
Keywords: združitve in prevzemi, motivi prevzemov, obramba pred prevzemi, financiranje prevzemov, prevzemna cena, metode vrednotenja podjetij.
Published: 21.11.2012; Views: 892; Downloads: 132
.pdf Full text (2,00 MB)

10.
ANALIZA IGRE SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE PROTI CONSKI OBRAMBI NA EVROPSKEM PRVENSTVU V LITVI 2011
Uroš Globovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem analiziral igro slovenske košarkarske reprezentance proti conski obrambi na evropskem prvenstvu v Litvi 2011. S pomočjo videoposnetkov sem analiziral vseh enajst tekem, podrobno pa sem spremljal taktiko slovenskega napada proti conskim obrambam, ter taktike različnih conskih postavljenih in tranzicijskih obramb, ki so jih igrali nasprotniki. Zanimal me je predvsem način zaključevanja napadov proti conski obrambi, katere ekipe so cono igrale dalj, katere manj časa in v katerih obdobjih tekme najpogosteje. Taktiko conske obrambe in napada proti njej sem v teoretičnem delu diplomskega dela do dobra opisal. Statistiko igre proti coni in določene rezultate sem prikazal v več tabelah in grafih. Ugotovljeno je bilo, da se je veliko število slovenski napadov zaključevalo z meti za tri točke, pri katerih pa odstotek meta oziroma izkoristek ni bil na najvišjem nivoju. Prav tako se je v ekipi poznalo pomanjkanje visokega, močnega igralca na poziciji petice – centra, ki bi skušal v višjem odstotku realizirati igro pod koš notranjih igralcev.
Keywords: košarka, conska obramba, taktika napada proti coni, evropsko prvenstvo v Litvi 2011
Published: 05.10.2012; Views: 1757; Downloads: 149
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica