1. Strošek dela v organizaciji pri polni in sorazmerni zaposlitvi delavcaUrška Smogavc, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stroške dela pri polni in dopolnilni zaposlitvi delavca. Namen diplomskega dela je bil prikazati knjigovodenje stroškov dela v zvezi z obračunom plače delavca v teh različnih okoliščinah. Zakonodaja opredeljuje polni delovni čas v obsegu 40 ur tedensko. Pogodba o zaposlitvi pa se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo za dopolnilno zaposlitev z drugim delodajalcem, vendar le v trajanju do 8 ur na teden. Plača pa je izplačilo oz. znesek, ki ga zaposleni prejme za opravljeno delo v preteklem mesecu in je sestavljena iz osnovne plače, delovne in poslovne uspešnosti, nadomestil in dodatkov. Delavcu pripadajo tudi dodatki, kot je na primer dodatek za delovno dobo, ki se z leti delovne dobe povečuje za 0,5 % na leto. Delodajalec izplačuje nadomestila plače v primerih odsotnosti delavca z dela, znesek nadomestila pa je določen z zakonodajo oziroma s kolektivno pogodbo dejavnosti. Prav tako mora delodajalec delavcu povrniti stroške v zvezi z delom (npr. povračilo stroškov za prehrano, za prevoz na delo in z dela itd.). Od bruto plače delavca se obračunavajo in plačujejo tudi prispevki za socialno varnost ter akontacija dohodnine. V diplomskem delu smo prikazali tri primere obračuna plač, in sicer pri polni in delni zaposlitvi delavca in pri dopolnilnem delovnem razmerju, prav tako pa smo prikazali tudi knjiženje teh obračunov. V povezavi z dvema hipotezama, ki se nanašata na primerjavo polne, delne in dopolnilne zaposlitve delavca, smo zapisali ugotovitve. Prvo hipotezo, da so pri delni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa v višini sorazmernega dela zaposlitve delavca, smo zavrnili, saj se na primer nadomestila in povračila izplačajo v celoti in ne v sorazmernem delu. Drugo hipotezo, da se pri dopolnilni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa izplačajo v višini sorazmernega dela dopolnilne zaposlitve delavca, smo prav tako zavrnili. Na primer povračila se izplačajo v celotnem znesku, medtem ko se regres izplača samo pri redni zaposlitvi delavca.
Keywords: stroški dela, delovno razmerje, zaposlen, polna zaposlitev, delna zaposlitev, obračun plače
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
 Full text (1,18 MB) |
2. Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalcaUrška Turk, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev.
Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1.
Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Keywords: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Published in DKUM: 18.01.2018; Views: 2737; Downloads: 412
Full text (1,59 MB) |
3. PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM S PRIMERJAVO OBRAČUNA PLAČE ZDRAVSTVENEGA DELAVCA V OBEH DRŽAVAHMartina Zottl, 2016, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji je plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju zakonsko urejen. Kolektivna pogajanja se zgodijo na državni ravni, kar je značilno za centraliziran plačni sistem. Število zaposlenih in povprečna plača v javnem sektorju sta se v Sloveniji konstantno povečevala do leta 2011, ko je vlada z varčevalnimi ukrepi začela zniževati kumulativne stroške dela.
Leta 2002 je Slovenija sprejela novi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je poenotil plačni sistem in natančno opredelil plačna razmerja med zaposlenimi z uvedbo plačnih skupin in plačnih lestvic, določil pa je tudi pravila za napredovanje na delovnem mestu. Plača je sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov, ki so natančneje opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
Švedska je znana po svojem švedskem modelu državne blaginje, ki se dopolnjuje z rastočim tržnim gospodarstvom. Država ima decentraliziran plačni sistem in zaposleni v javnem sektorju imajo enak pravni status kot v tržnem sektorju. Kolektivna pogajanja o plačah potekajo na okrožnih in regijskih ravneh, največkrat pa kolektivna pogajanja potekajo na individualni ravni med delojemalcem in delodajalcem, pri katerem sodelujejo predstavniki sindikatov.
V diplomskem delu predstavljamo značilnosti javnega sektorja v Sloveniji in na Švedskem, opredeljujemo velikost javnega sektorja v obeh državah, predstavljamo gibanje zaposlenih in povprečnih bruto plač. Posebno pozornost namenjamo razvoju plačnega sistema in zakonski ureditvi, predstavljamo kriterije pri oblikovanju plače in njeno sestavo, del pozornosti pa namenimo tudi dohodnini in prispevkom za socialno varnost. V praktičnem delu prikazujemo obračun plače zdravstvenega delavca v Sloveniji in na Švedskem ter primerjamo potek obračunavanja plač.
Keywords: plačni sistem, javni sektor, plača, obračun plače, obdavčenje plače, prispevki za socialno varnost, Švedska
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 2146; Downloads: 343
Full text (2,50 MB) |
4. OBRAČUN PLAČE JAVNEGA FUNKCIONARJA V LOKALNI SKUPNOSTIJernej Jandl, 2013, undergraduate thesis Abstract: Plača ima v družbenem smislu zelo pomembno vlogo, tako iz socialnega, ekonomskega, motivacijskega in pravnega vidika. Skozi diplomski seminar prikazujemo tudi sestavo plače in nadomestila plače ter napredovanja, katera poznamo, to so vertikalna in horizontalna. Nato prikazujemo obračun plače na primeru javnega uslužbenca, v našem primeru podžupana. Pri takem obračunu je pomembno, da najprej določimo plačni razred podžupana, ki izhaja predvsem od velikosti občine in delovnih zadolžitev, ki jih ima podžupan. Ko imamo določen plačni razred je potrebno, da v skladu z zakoni obračunamo tako plačo, prispevke od plače, dodatke k plači, povračila in ostale davke in prispevke. Za obračun take plače je tako potrebno veliko podatkov in upoštevanje številne zakonodaje, da ustrezno obračunamo tako plačo.
Keywords: obračun plače, pojem plače, sestava plače, javni funkcionarji, javni sektor, določitev plačnega razreda v javnem sektorju
Published in DKUM: 25.03.2014; Views: 1932; Downloads: 251
Full text (1,02 MB) |
5. DAVČNE OLAJŠAVE ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE V REPUBLIKI SLOVENIJIUroš Resnik, 2011, final seminar paper Abstract: V svojem delu sem raziskal in podrobneje predstavil s kakšnimi davčnimi olajšavami se srečujejo pravne in fizične osebe v Sloveniji. Davčne olajšave so izrednega pomena. Za fizične in pravne osebe pomenijo znižanje davčnih obveznosti, kar je njihova temeljna pravica, za državo pa le te predstavljajo ustroj za doseganje političnih, gospodarskih, ekonomskih, kot seveda tudi socialnih ciljev. V svojem diplomskem delu sem dal poseben poudarek na davčno zakonodajo in davčne olajšave pravnih oseb. Olajšave zmanjšujejo davek na dobiček podjetja in s tem ugodno vplivajo na finančno uspešnost podjetja. S tem podjetje doseže boljšo plačilno sposobnost, kot tudi poslovno uspešnost. Davčna politika se v podjetjih vedno bolj uvaja, saj je le ta izrednega pomena. V četrtem poglavju sem naredil primerjavo davčnih olajšav za pravne osebe med Slovenijo in Portugalsko. V petem poglavju sem za konec priložil tudi praktični primer za fizične in pravne osebe, vzorca pravilno izpolnjenega obrazca za dohodnino in vanj vključene nekatere davčne olajšave.
Keywords: Davčna olajšava, davčne obveznosti, davčni zavezanec, dohodnina, dohodek, davčno obdobje, delodajalec, fizične osebe, obračun davka, obračun plače, pravne osebe, vzdrževan družinski član, vzdrževan otrok, zakon, zaposlenec.
Published in DKUM: 23.11.2011; Views: 4710; Downloads: 634
Full text (6,02 MB) |
