| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Varstvo otrok v oboroženih spopadih
Tjaša Simonič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana tematika varstva otrok v oboroženih spopadih, sorodni pojmi, ki so povezani z varstvom v oboroženih spopadih ter najpomembnejši mednarodnopravni dokumenti na področju varstva otrok. Oboroženi spopadi, vojne, terorizem, bremenijo številne otroke po svetu. Otroci so v državah, ki so izpostavljene tovrstnim spopadom, prisiljeni odrasti zelo hitro. Številni otroci se pridružijo oboroženim skupinam izključno iz razloga, da se izognejo revščini ter da se počutijo varne in se izognejo morebitni smrti. Osrednja tema moje magistrske naloge je predstaviti položaj otrok, ki so rojeni v državah, v katerih divja vojna. Na tisoče otrok po svetu je vpletenih v oborožene spopade. Rekrutirajo jih tako vladne vojske kot tudi paravojaške in druge oborožene skupine. Mednarodno pravo to prepoveduje, rekrutiranje mlajših od 15 let je celo vojni zločin. Na področju varstva otrok je veliko mednarodnopravnih dokumentov, ki si prizadevajo za njihovo varstvo. Zaščita otrok v oboroženih spopadih se je začela s štirimi ženevskimi konvencijami iz leta 1949. Te konvencije poskušajo ublažiti posledice nasilja v vojni, zlasti glede ranljivih skupin oseb - bolnih, ranjenih, vojnih ujetnikov. Po drugi svetovni vojni je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Deklaracija je odprla pot za sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki je postala prvo pravno zavezujoče mednarodno besedilo za zaščito otrokovih pravic. Eden izmed najpomembnejših dokumentov na področju oboroženih spopadov je tudi Rimski statut. Z Rimskim statutom je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče. Rimski statut določa, da je dolžnost vsake države izvajati kazensko jurisdikcijo zoper tiste, ki so odgovorni za mednarodna hudodelstva. V magistrski nalogi je predstavljen tudi vpliv oboroženih spopadov na izobraževanje ter spolno zlorabo otrok. Oboroženi spopadi v zadnjih letih so prizadeli življenja številnih otrok. Oboroženi spopadi vplivajo tudi na izobraževanje otrok ter na njihovo varstvo pred spolnimi in drugimi zlorabami. Izobraževanje je bistvena pravica vseh državljanov. Ima ključno vlogo pri zaščiti otrok pred zlorabo ali zanemarjanjem. Konvencija o otrokovih pravicah v 28.členu priznava pravico vsakega otroka do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja in spodbuja razvoj sekundarnega izobraževanja, ki je dostopno in omogočeno. V oboroženih spopadih med drugim prevladuje tudi spolno nasilje. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic absolutno prepovedujeta vse oblike spolnega nasilje v vsakem trenutku in proti vsakomur. Mednarodno kazensko pravo določa odgovornost za storilce spolnih zločinov. Ti trije pravni organi se na tem področju zelo krepijo in si prizadevajo za izboljšanje. V zaključku magistrske naloge sem se dotaknila tudi mednarodnih organizacij, ki si že vrsto let prizadevajo za izboljšanje varstva otrok. Med najpomembnejšimi organizacijami sta vsekakor UNICEF in Mednarodni odbor Rdečega križa. Njuna glavna naloga je zaščiti življenje in dostojanstvo žrtev oboroženih spopadov, med katerimi je veliko tudi otrok.
Keywords: otrokove pravice, oboroženi spopadi, terorizem, otrok vojak, varstvo otrok, begunci.
Published: 20.12.2019; Views: 471; Downloads: 85
.pdf Full text (930,01 KB)

2.
Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov
Sara Železnik, 2017, master's thesis

Abstract: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Keywords: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Published: 30.08.2017; Views: 848; Downloads: 105
.pdf Full text (1,06 MB)

3.
POSEBNI SUBJEKTI MEDNARODNEGA PRAVA - MEDNARODNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA
Andreja Tepina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Henry Dunant, idejni oče in eden od ustanoviteljev Mednarodnega odbora Rdečega križa, si leta 1862, ko je izdal knjigo »Spomin na Solferino«, prav gotovo ni mogel predstavljati, da bo organizacija, ki je imela zametke v tako tragičnem dogodku, kot je bila bitka za Solferino leta 1859, 150 let kasneje predstavljala enega glavnih akterjev v mednarodnem humanitarnem pravu. In ne samo to, Mednarodni odbor Rdečega križa je pri svojem delu uspel ohraniti nepristranskost, neodvisnost, nevtralnost in tako zagotavlja enako in pravično obravnavo vseh žrtev oboroženih spopadov ne glede na njihovo nacionalnost ter s tem izpolnjuje vizijo ustanoviteljev Mednarodnega odbora Rdečega križa. Ravno zaradi izjemne vloge v mednarodnem humanitarnem pravu, Mednarodni odbor Rdečega križa danes uživa edinstven status v mednarodni skupnosti. Na podlagi mandata mednarodne skupnosti, je status Mednarodnega odbora Rdečega križa približan mandatu mednarodnih vladnih organizacij, ki so poleg držav, temeljni subjekti mednarodnega prava s polnimi pravicami in obveznostmi ter imajo tudi mednarodno pravno osebnost. Pravice in obveznosti iz podeljenega mandata mednarodne skupnosti pa Mednarodni odbor Rdečega križa, četudi v osnovi še vedno zasebno in torej nevladno organizacijo, ločujejo od statusa drugih nevladnih organizacij. V diplomski nalogi so predstavljene pravne podlage za pridobitev posebnega statusa Mednarodnega odbora Rdečega križa v mednarodni skupnosti. Med temi imajo še posebno težo Ženevske konvencije iz leta 1949 z Dopolnilnimi protokoli, ki predstavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava. V nalogi je prikazano tudi izvajanje aktivnosti Mednarodnega odbora Rdečega križa, na podlagi mednarodnega mandata, v praksi, se pravi v mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadih ter izvajanje aktivnosti Mednarodnega odbora Rdečega križa ob sodobnih metodah oboroženih spopadov.
Keywords: Mednarodni odbor Rdečega križa, Ženevske konvencije 1949 z Dopolnilnimi protokoli, mednarodno humanitarno pravo, subjekti mednarodnega prava, mednarodna pravna osebnost, mednarodni oboroženi spopadi, nemednarodni oboroženi spopadi.
Published: 16.09.2016; Views: 984; Downloads: 137
.pdf Full text (1007,39 KB)

4.
Mednarodno pravo oboroženih spopadov v okoliščinah asimetričnega vojskovanja
Polona Peteh, 2016, master's thesis

Abstract: Klasično vojskovanje med suverenimi državami se v zadnjih desetletjih umika drugačnemu tipu vojskovanja, za katerega se še vedno ne moremo ali ne znamo dokončno uskladiti, kakšne značilnosti kaže, kaj šele, da bi jasno določili pravne norme, po katerih naj bi se ravnali akterji v takemu konfliktu. Tako imenovane "nove vojne" se po vsebini in obliki razlikujejo od klasičnih vojn oziroma oboroženih konfliktov. Spremembe v akterjih, ciljih, načinih financiranja in metodah vojskovanja so empirično dokazljive. Skupni imenovalec sodobnega vojskovanja so elementi asimetričnega konflikta, ki veljavnim pravnim okvirjem in načelom vojskovanja dajejo novo dimenzijo. Virov mednarodnega prava oboroženih spopadov ni malo, vendar je potrebna njihova revizija, saj kljub obsegu trenutno ne morejo zajeti vseh situacij, ki se pojavljajo v sodobnih asimetričnih oboroženih konfliktih. Za tovrstne konflikte je značilno, da vsaj eden izmed akterjev ne upošteva normativnih pravil vojskovanja, saj mu to prinaša ključno prednost pred nasprotnikom, ki je zavezan pravila in norme spoštovati. Rečemo lahko celo, da šibkejša stran v asimetričnem vojskovanju ne more upoštevati pravil vojskovanja, ker bi to vodilo k njenemu porazu. To je samo eden izmed argumentov, ki kažejo na to, da je asimetrično vojskovanje v svojih pojavnih oblikah v večini primerov v nasprotju s tradicionalnim dojemanjem vojskovanja — tudi s pravnega vidika. Ohranjanje ravnovesja med doseganjem vojaških ciljev ob hkratnem spoštovanju humanitarnih norm in človekovih pravic je izjemno pomembno. Zato je potrebno v tem kontekstu v okviru obstoječih pravnih norm veliko pozornost posvečati tudi pravnemu vidiku načrtovanja in vodenja bojnih operacij.
Keywords: oboroženi spopadi, terorizem, asimetrično vojskovanje, mednarodno pravo, magistrska dela
Published: 09.08.2016; Views: 807; Downloads: 133
.pdf Full text (826,21 KB)

5.
Obveščevalna podpora v oboroženih spopadih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aljaž Pečnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalna dejavnost je potrebna tako v miru kot v vojni. V mirnem času spremlja, analizira in napoveduje varnostne in vojaško-politične razmere v državah, ki so strateško pomembne, saj so uspehi v vojni praviloma odvisni od naših početij v miru. Analiziranje in proučevanje političnih ciljev je pomembno, saj so vojaški spopadi oziroma grožnje njihove posledice. Naloga obveščevalne dejavnosti je pravočasno zaznavanje ogrožanja varnosti države, proučevanje tujih oboroženih sil, njihove oborožitve, strategije in taktike ter njunih predvidenih ciljev ob morebitnem oboroženem spopadu. Obveščevalna dejavnost je bistvena komponenta vseh vojaških moči. Obstaja na vseh nivojih poveljevanja v podporo poveljnikom in drugim pri učinkovitih odločitvah, s tem ko jih oskrbujejo s pravočasnimi in točnimi razumevanji nasprotne strani v spopadu in operativnega okolja. Pri vsaki operaciji je potrebno načrtovanje in upanje v uspešnost zbranih informacij o nasprotniku in okolju, kar postane obveščevalna informacija. Enako pomembno je delovanje proti nasprotniku, tj. odvzemanje njihovih možnosti priti do znanj o naših lastnih dejanjih, ukrepanjih, zmožnostih in namerah. Obveščevalna dejavnost je v vojaškem kontekstu produkt našega vedenja in razumevanja fizičnega okolja; vremena, demografskih značilnosti in kulture na območju operacij, o aktivnostih, zmožnostih in namerah resnične ali bodoče potencialne grožnje oziroma katerega koli drugega bitja ali situacije. Vojaška obveščevalna dejavnost je temeljna dejavnost načrtovanja, vodenja operacij in uveljavljanja preventivne zaščite sil med vsemi fazami in razsežnostmi spopadov oziroma konflikta. Obveščevalna dejavnost omogoča poveljniku nadzor nad situacijo in pregled nad skrivnostmi okolja. Na drugi strani pa daje poveljniku s tem tudi večjo odgovornost. Poveljnikova dolžnost je namreč poskrbeti, da se zbere dovolj informacij, ki so na razpolago v danem času napada, da se prepreči povzročitev kolateralne škode civilnemu prebivalstvu oziroma čimvečjo zaščito svojim oboroženim silam. Obveščevalna dejavnost oskrbi poveljnika z ocenami o nasprotnikovih zmožnostih in dejanjih, kot tudi o pričakovanih oziroma možnih nasprotnikovih potekov akcij, premikov, centrov zgoščenih sil in točk ranljivosti. Posedovanje učinkovite in uspešne obveščevalne dejavnosti lahko primpomore h kritični strateški, operativni in taktični prednosti pred sovražnikom, s tem ko ima poveljnik vpogled v nasprotnikov krog oziroma sistem odločanja, kar privede do sposobnosti hitrejšega delovanja in odzivanja kot nasprotnik. Poveljnik lahko tako načrtuje operacije, ki temeljijo na vsakem znanju, ki bo zmanjšalo tveganje njegov enot in vojakov na bojišču pri izvajanju operacij ter povečalo možnosti za uspeh pri napadih. Vsak poveljnik vodi obveščevalno dejavnost. Poveljnik mora “peljati” obveščevalni proces. Tudi tedaj kadar ima svoje obveščevalne enote oziroma oddelke, ki mu svetujejo, mora imeti jasno razumevanje o prednostih in omejitvah obveščevalnega procesa. Vsak čas mora snovati kratke, jasne zahteve po obveščevalne dejavnosti in jih razlagati v skladu s kontekstom svoje misije (Joint Doctrine Manual of the Canadian forces, 2013).
Keywords: obveščevalna dejavnosti, obveščevalne službe, oboroženi spopadi, diplomske naloge
Published: 06.08.2013; Views: 1376; Downloads: 163
.pdf Full text (1,10 MB)

6.
MEDNARODNO-PRAVNA UREDITEV KOLATERALNE ŠKODE V OBOROŽENIH SPOPADIH
Aljaž Pečnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Do kolateralne ali naključne škode pride takrat, ko so vojaški napadi usmerjeni na vojaške cilje, pri tem pa povzročijo izgube civilistov in/ali škodo civilnim objektom. To se pogosto zgodi, če so vojaški cilji, kot je na primer vojaška oprema ali vojaki, locirani v mestih ali vaseh blizu civinemu prebivalstvu. Napadi, od katerih se pričakuje, da lahko povzročijo kolateralno škodo, niso prepovedani sami po sebi. Pravo oboroženih spopadov prepoveduje napade na civile brez izjem. Člen 57 Prvega Dodatnega protokola iz leta 1977 k Ženevskim konvencijam iz leta 1949 določa, da je v mednarodnem oboroženem spopadu “potrebna neprestana skrb za zaščito in izvzetost civilnega prebivalstva, civilistov in civilnih objektov iz oboroženih spopadov.” Prav tako člen 51 pravi, da je bombardiranje, ki bi zravnalo državo z zemljo, prepovedano, kot tudi napadi, pri katerih se uporabljajo metode in sredstva bojevanj, katerih učinke in posledice ne moremo kontrolirati. In končno, napadi so prepovedani, kadar kolateralna škoda, ki se pričakuje pri napadu, ni sorazmerna (proporcionalna) v zvezi s pričakovano vojaško prednostjo. Vojaški poveljniki se pri tem, ko odločajo o napadu, morajo zavedati vseh pravil o kolateralni škodi in odstopiti od napada, odpovedati napad, če bi prišlo do kršitve načela sorazmernosti ali ponovno načrtovati napad v skladu s pravili o oboroženih spopadih. V notranjih spopadih imajo civilisti manj pravne zaščite pred kolateralno ali naključno škodo, kot pa pri mednarodnih spopadih. Drugi Dodatni protokol iz leta 1977 k Ženevskim konvencijam iz leta 1949 določa, da dokler posamezen civilist oziroma civilno prebivalsvo ne sodeluje neposredno v sovražnostih, uživa “splošno zaščito proti nevarnostim, ki izvirajo iz vojaških operacij” in “ne sme biti predmet napada”. Drugi protokol tudi prepoveduje dejanja ali grožnje z nasiljem, katere imajo za primarni namen “širjenje nasilja med civilnim prebivalstvom”. Vojskujoče se strani v večjih oboroženih spopadih, kot je bila na primer Zalivska vojna in vojne v bivši Jugoslaviji, so uporabljale termin kolateralna škoda kot prizadevanja, s katerimi bi prikazale, da so bili njihovi napadi upravičeni in v skladu z zakoni. Trdili so, da nobena kolateralna škoda ni bila povzročena oziroma, da je bila škoda minimalna ali proporcionalna. Tisti, ki so nevtralno opazovali te konflikte, so lahko prišli do drugačnih zaključkov, kot pa vojskujoče se strani v oboroženem spopadu. Mnogo civilistov med Zalivsko vojno je pomrlo zaradi pomanjkanja električne energije v bolnišnicah, kar so povzročila bombardiranja zračnih napadov zaveznikov, ko so uničevali iraške elektrarne in izvore energije, a so bile s strani Iraka okvalificirane kot disproporcionalna kolateralna škoda. Na drugi strani se posredovanje NATO-vih letal nad Zvezno Republiko Jugoslavijo v mednarodnem pravu označuje kot pravilno in da je obstranska škoda ostala v mejah, ki so sprejemljive. Termin kolateralna škoda se uporablja v pravnem svetu tudi, da se pridobi politično podporo oziroma vsili političen pogled na specifično metodo vojskovanja ali, da se nasprotuje navedbam in trditvam krštev humanitarnega prava. Pomembno je, da štejemo kakršnekoli so že, zahteve in trditve vlad ali oboroženih sil, ko so napadi usmerjeni neposredno na civilno prebivalstvo in ko gre za izgovore, kot kršitev osnovnega načela razlikovanja med vojaškimi in civilnimi cilji in da v takih primerih vedno gre za kolateralno škodo.
Keywords: oboroženi spopadi, civilno prebivalstvo, civilni objekti, kolateralna škoda, načelo sorazmernosti, načelo razlikovanja, predvidena vojaška prednost, vojaški cilji
Published: 11.01.2013; Views: 1767; Downloads: 170
.pdf Full text (475,05 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica