Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava : izbrani vidiki
Aljaž Kralj, 2020, master's thesis

Abstract: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Keywords: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 1613; Downloads: 342
Full text (1,16 MB)

OBMOČJE SVOBODE , VARNOSTI IN PRAVICE PO LIZBONSKI POGODBI
Tamara Karba, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava obmoÄje svobode, varnosti in pravice po Lizbonski pogodbi. ObmoÄje svobode, varnosti in pravice (v nadaljevanju obmoÄje) je obmoÄje znotraj meja Evropske unije (v nadaljevanju EU), ki je opredeljeno kot obmoÄje brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede nadzora na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede prepreÄevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb. ObmoÄje vsebuje Å¡tiri politike in sicer: politiko mejne kontrole, priseljevanja in azila, politiko pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politiko pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in politiko policijskega sodelovanja. Zamisel o takÅ¡nem obmoÄju se je pojavila v devetdesetih letih prejÅ¡njega stoletja in od takrat pridobiva na pomembnosti. Tudi z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, je bilo tako, saj Lizbonska pogodba glede obmoÄja prinaÅ¡a Å¡tevilne spremembe, ki bodo Å¡e okrepile vlogo obmoÄja. Lizbonska pogodba uvaja enotne pravne akte za vsa podroÄja delovanja EU, tudi za obmoÄje. Vsa zakonodaja glede obmoÄja bo lahko tudi predmet presoje sodiÅ¡Äa EU. IzboljÅ¡ana je tudi demokratiÄna kontrola obmoÄja z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov. Lizbonska pogodba predvideva tudi moÅ¾nost ustanovitve Evropskega javnega toÅ¾ilstva s preoblikovanjem Eurojusta. Avtorica zakljuÄuje, da je Lizbonska pogodba veÄino doloÄb glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja podvrgla naÄelu kvalificirane veÄine in soodloÄanja, kar omogoÄa hitrejÅ¡e sprejemanje zakonodaje EU na tem podroÄju. Kljub temu pa ni mogoÄe v celoti predvideti uÄinkov, ki jih bodo te spremembe prinesle in zelo verjetno je, da bo potrebnih Å¡e veliko sprememb, da bo obmoÄje vzpostavljeno v celoti.
Keywords: Območje svobode, varnosti in pravice, Lizbonska pogodba, politika mejne kontrole, priseljevanja in azila, politika pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, politika policijskega sodelovanja.
Published in DKUM: 07.03.2011; Views: 2876; Downloads: 471
Full text (521,03 KB)

Search done in 0.06 sec.