| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ČEZMEJNO SODELOVANJE V PROSTORU MED MARIBOROM IN GRADCEM
Lenka Rojs, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Keywords: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Published: 13.08.2009; Views: 1885; Downloads: 235
.pdf Full text (7,36 MB)

2.
Prekomejna zemljiškoposestna pomešanost in zaposlovanje - primer obmejnih občin SV Slovenije s Hrvaško
Borut Belec, 1993, published scientific conference contribution

Abstract: Z analizo zemljiškoposestnih in zaposlitvenih značilnosti so opredeljeni nekateri elementi čezmejne regionalne povezanosti prebivalstva petih občin sevsrovzhodne Slovenije ob državni meji s Hrvaško. Stopnja dosedanje povezanosti je bila zaradi odprtosti nekdanje medrepubliške meje zelo visoka, zato bo prepustnost nove meje v prihodnje pomemeben dejavnik družbenoekonomskega razvoja tamkajšnjih manj razvitih območij.
Keywords: Slovenija, družbena geografija, obmejna območja, mejni tip
Published: 12.05.2017; Views: 252; Downloads: 219
.pdf Full text (4,74 MB)
This document has many files! More...

3.
Językowy świat małych ojcznyzn czyli słowiańskie pogranicza językowe
Emil Tokarz, 2009, original scientific article

Abstract: Jezikovni svet malih domovin Svet malih domovin, izgubljenih v morju različnih, včasih neprijaznih civilizacij in kultur, se je odločno boril za svojo identiteto in veroizpoved ter za svoj jezik. Slovani so živeli na jezikovnih in kulturnih obmejnih območjih, skrbno so se organizirali in poskušali ohraniti svojo drugačnost, zato so v svojo tradicijo vpletali nove vrednote. Za mnoge je slovanska tradicija vir navdiha za nove izzive v sodobnem svetu.
Keywords: slovanski jeziki, slovanska jezikovna območja, obmejna območja, večkulturnost, diaspora
Published: 31.01.2018; Views: 139; Downloads: 37
.pdf Full text (217,43 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica