1. Dvojina po slovensko : ob 100-letnici prve študije o slovenski dvojini (Tesnière 1925)Tjaša Jakop, 2025, review article Abstract: Letos praznujemo 100-letnico izdaje prvega sistematičnega dela o slovenski dvojini; Francoz Lucien Tesnière je leta 1925 objavil lingvistični atlas slovenske dvojine Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène in atlasu pripadajočo monografijo o dvojinskih oblikah v slovenščini Les formes du duel en slovène. Druga raziskovalka slovenske dvojine Tjaša Jakop je 2008 izdala dve monografiji, posvečeni tej tipični slovenski kategoriji: Dvojina v slovenskih narečjih in The dual in Slovene dialects. V članku bomo predstavili ta in druga odmevnejša dela, posvečena dvojini v slovenščini, ter podali nekaj značilnih primerov rabe in sklepnih ugotovitev.
Keywords: oblikoslovje, dvojina, slovenski knjižni jezik 16. stoletja, slovenska narečja, slovenščina
Published in DKUM: 02.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (3,24 MB)
This document has many files! More... |
2. Jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Jožefa Horvata : doktorska disertacijaNina Zver, 2025, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev.
Keywords: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 74
Full text (11,61 MB) |
3. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 78
Full text (6,35 MB) |
4. Prislov v ljudskem slovstvu Števana KüharjaNina Zver, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo
Keywords: slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovarji, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 93; Downloads: 20
Full text (6,38 MB) |
5. Govor treh Bistric v PrekmurjuNina Zver, 2023, original scientific article Abstract: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice.
Keywords: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 200; Downloads: 29
Full text (2,90 MB)
This document has many files! More... |
6. (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r pri dijakih in dijakinjah v 3. letniku splošnih gimnazij : magistrsko deloAna Rotovnik Omerzu, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko podaljševanja osnove pri pregibanju in tvorbi svojilnih pridevnikov na primeru tujih priimkov, katerih nosilci so osebe moškega spola. Spodbudo za nastanek magistrskega dela predstavlja jezikovna študija primera (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r, ki je nakazala na določena razhajanja med jezikovno normo in trenutno rabo. Zanimalo me je, kako podaljševanje osnove pri pregibanju prevzetih priimkov dojemajo dijaki in dijakinje v 3. letniku splošnih gimnazij v Sloveniji.
V teoretičnem delu so predstavljena že obstoječa pravila za tvorjenje eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola z osnovo na -r, ugotovitve izvedenih raziskav in odgovori strokovnjakov na vprašanja, povezana s problematiko magistrskega dela. V teoretični del je vključena tudi že omenjena raziskava, nastala pod mentorstvom in v soavtorstvu z red. prof. dr. Ireno Stramljič Breznik.
Za lažjo interpretacijo rezultatov sem pregledala aktualna učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije, in sicer kako in če sploh je naslovna problematika predstavljena v učnih gradivih.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 305 dijakov in dijakinj 3. letnika splošnih gimnazij v Sloveniji. S spletno anketo, ki je med drugim vsebovala 20 tujih moških priimkov, katerih osnova se konča na -r, sem preverila oblikoslovno in tvorbno zmožnost anketiranih, natančneje podaljševanje osnove priimkov z -j pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika. Rezultate ankete sem primerjala s korpusno analizo študije primera.
Ugotovila sem, da so rezultati korpusne analize in raziskave, izvedene na vzorcu dijakov in dijakinj, primerljivi. Jezikovni uporabniki v večini sledijo aktualni jezikovni normi in osnove priimkov glede na pravila (ne)podaljšujejo. Odstopanja od trenutnih napotil Slovenskega pravopisa (2001) izkazuje le ena skupina priimkov – priimki z osnovo na -r in nemim e (tip Moliere, Shakespeare, Voltaire). Razloge za to lahko pripišem ali nepoznavanju jezikovnih pravil ali pravopisnim napotilom, ki niso v skladu s prevladujočo rabo.
Učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije sicer opozorijo na spremembe pri sklanjanju eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola, a le na primerih občnih in domačih lastnih imen. Anketirani v večini niso seznanjeni s pravili tvorbe tovrstnih oblik tujih moških priimkov, oblike najpogosteje tvorijo »po posluhu«. Vzpodbudna je ugotovitev, da večina slovenskih gimnazij dijakom ponuja dejavnosti, v okviru katerih lahko nadgrajujejo svoje znanje slovenskega jezika, saj anketirani v okviru obšolskih dejavnosti ne izkazujejo dodatnega zanimanja za slovenščino.
Keywords: besedotvorje, oblikoslovje, prevzeta osebna lastna imena, tvorbna zmožnost, tuji priimki
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 713; Downloads: 96
Full text (3,10 MB) |
7. Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnostiPetra Bergant, 2021, master's thesis Abstract: Spodbuda za nastanek magistrskega dela Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnosti so razhajanja, ki se kažejo med predpisano normo in dejansko rabo. V rabi pogosto prihaja do razhajanj med že obstoječimi pravili in obliko, ki je v rabi, zlasti je to prisotno pri tujih oz. prevzetih lastnih imenih.
V teoretičnem delu so na enem mestu zbrana pravila SP 2001, ki se navezujejo na sklanjanje in tvorbo svojilnih pridevnikov ter so razpršena na več različnih mestih v pravilih, kar jezikovnemu uporabniku otežuje dostop do informacij o pravilnosti sklanjanja oz. tvorjenja svojilnih pridevnikov. Dodana so še pravila drugih relevantnih virov, ki so jih zapisali slovenski jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tvorbo svojilnih pridevnikov iz tujih oz. prevzetih imen. V teoretičnem delu so vključena tudi vprašanja z odgovori, ki se postavljajo na Jezikovni svetovalnici in jih podajajo raziskovalci jezika ZRC SAZU, ter na spletni jezikovni svetovalnici ŠUSS – Študentska skrb za slovenščino (2001). Vključene so tudi posebnosti, na katere naletimo pri sklanjanju in tvorjenju tujih oz. prevzetih lastnih imen, ki prihajajo iz različnih okolij (npr. grška in latinska imena, slovanska, francoska imena itd.).
Empirični del vključuje analizo več kot 400 priimkov znanih svetovnih literatov od črke A do črke Č, izpisanih iz leksikona Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984). Vsi priimki imajo zapisano poreklo, pravilno izgovarjavo, rodilniško in orodniško obliko, svojilni pridevnik, pravilo, po katerem je svojilni pridevnik tvorjen in ponekod še dodaten komentar. V praksi sem z empiričnem delom preverila ustreznost pravil o tvorbi svojilnih pridevnikov, ki so nastala v okviru projekta SPiPP (2019–2020).
V analizi sem ugotovila, da največ težav povzročajo priimki francoskega porekla, saj je nemalokrat izgovarjava priimka popolnoma drugačna od samega zapisa (Anouilh [anúj], Barbey d'Aurevilly [barbé dorvijí]), kar dodatno otežuje tvorbo svojilnih pridevnikov. Omahovanje pri pravilni izbiri tvorbe svojilnopridevniških oblik povzročajo tudi dopuščene dvojnice, ki se pojavljajo v pravopisnih priročnikih (Baudelaire Baudelairjev/Baudelairov [bodlêrjev/bodlêrov]).
Med priimki, zbranimi v leksikonu Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984), so se pojavila tudi imena ženskih avtoric. Svojina se pri ženskih priimkih ne izraža oz. jo izražamo z rodilniško obliko ((delo) Anne Banti). V empiričnem delu priimkov ženskih avtoric nisem obravnavala, razen v primeru, ko so avtorice ustvarjale pod psevdonimom, ki je moškega spola.
V magistrskem delu z naborom in analizo več kot 400 priimkov tujih literatov svetovne književnosti potrjujem ustreznost in uporabnost pravil, ki so nastala v okviru aplikacije SPiPP in so namenjena povprečno izobraženemu jezikovnemu uporabniku, ki mu je mar do kultiviranega izražanja.
Keywords: besedotvorje, oblikoslovje, glasoslovje, svojilni pridevnik, tuja oz. prevzeta osebna lastna imena, moška lastna imena, literati svetovne književnosti
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 1338; Downloads: 130
Full text (2,10 MB) |
8. OBLIKOSLOVJE SLOVENSKIH PREGIBNIH BESEDNIH VRST V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIHSabina Javornik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Oblikoslovje slovenskih pregibnih besednih vrst so predstavljeni trije osnovnošolski učbeniki za slovenski jezik. Eden je nastal v času med obema vojnama, druga dva pa v letih 1963 oziroma 1964. Oblikoslovje se je skozi čas spreminjalo, zato je bil naš namen primerjati učbenike s Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča iz leta 2004. Zanimale so nas razlike in podobnosti, ki so se pri tem pojavile. Zaradi preobsežnosti celotnega slovenskega oblikoslovja smo se omejili na pregibne besedne vrste. Največja razlika se je pojavila pri sklanjatvenih vzorcih, medtem ko so manjše razlike nanizane skozi celotno diplomsko delo. Izstopajo tudi posebnosti pri samem poimenovanju besednih vrst in pri razvrščanju zaimkov. Veliko je tudi podobnih teorij in definicij, ki smo jih za lažjo primerjavo navedli skupaj s citati iz Slovenske slovnice iz leta 2004.
Keywords: oblikoslovje, pregibne besedne vrste, osnovnošolski učbeniki, samostalniška beseda, zaimek, pridevniška beseda, glagol
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 1285; Downloads: 59
Full text (354,37 KB) |
9. |
10. Oblikoslovje v panonski narečni skupiniZinka Zorko, 2010, original scientific article Abstract: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Keywords: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Published in DKUM: 05.02.2018; Views: 1232; Downloads: 480
Full text (305,04 KB)
This document has many files! More... |
