SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
METODI ZA REKONSTRUKCIJO POVRŠJA IZ VZORČENIH TOČK
Blaž Repnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s problematiko rekonstrukcije površja iz oblaka točk. Oblak točk je strukturno nepovezana množica 3D točk, ki jih dobimo pri postopku 3D prebiranja. Ker oblaki točk niso primerni za nadaljnjo obdelavo, moramo določiti 3D površje na katerem ležijo točke. V nalogi predstavimo dve izvirni metodi za rekonstrukcijo površja: aproksimativno in eksaktno. Obe metodi časovno ocenimo in ju primerjamo z obstoječimi rešitvami.
Keywords: računalniška geometrija, računalniška grafika, oblak 3D točk, rekonstrukcija površja
Published: 15.07.2011; Views: 1440; Downloads: 76
.pdf Full text (2,38 MB)

4.
Vrednotenje in primerjava geodetskih merskih tehnologij Lidar in 3D laserskega skeniranja
Aljaž Petrič, 2013, diploma project paper

Abstract: V idejni nalogi sta predstavljeni moderni tehnologiji za izvajanje geodetskih meritev: tehnologija Lidar in tehnologija 3D lasersko skeniranje. Opisani so delovanje, zgradba in uporabnost tehnologije Lidar in tehnologije 3D lasersko skeniranje. Narejena je primerjava obeh tehnologij glede delovanja naprav, natančnosti in uporabnosti, predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti. Opravljena je ocenitev tehnologij z vrednostno analizo.
Keywords: Lidar, 3D lasersko skeniranje, geodetske meritve, oblak točk
Published: 04.09.2013; Views: 1211; Downloads: 166
.pdf Full text (1,02 MB)

5.
Uporaba oblakov 3D-točk v gradbeništvu
Irena Antolin, 2015, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi so predstavljeni osnovni načini računalniške obdelave oblaka 3D-točk, ki so pridobljeni z laserskim skeniranjem (LIDAR), in se lahko koristno uporabljajo v gradbeništvu in geodeziji. Oblak 3D-točk lahko pridobimo s pomočjo 3D-skenerjev ali sistema LIDAR, ki posname zemeljsko površje v obliki 3D-točk. Oblak točk je sestavljen iz velikega števila točk, ki jih s pomočjo računalniških programov lahko prikažemo, analiziramo, urejamo in povežemo v geometrijske ploskve, na podlagi katerih lahko načrtujemo umestitev novih objektov v prostor. V nalogi je bil uporabljen oblak 3D-točk za občino Lendava na katerem so bili uporabljeni štirje programi, ki omogočajo vizualizacijo in urejanje oblaka 3D-točk.
Keywords: oblak 3D-točk, LIDAR, 3D lasersko skeniranje, Autodesk ReCap, AutoCAD Civil 3D, Bentley Pointools View
Published: 16.09.2015; Views: 612; Downloads: 163
.pdf Full text (5,78 MB)

6.
Avtomatsko spremljanje procesa gradnje s kontinuiranim večlokacijskim 3D zajemanjem dejanskega stanja znotraj in zunaj gradbenega objekta
Zoran Pučko, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Avtomatsko spremljanje procesa gradnje na gradbišču je zelo pomembno za učinkovito vodenje gradbenih projektov, saj nadomešča sedanjo prakso, kjer se spremljanje izvaja ročno in predstavlja obsežna dela strokovnjakov, ki so časovno zelo zamudna, povezana z visokimi stroški ter so pogosto neučinkovita. Za doseganje učinkovitega vodenja gradbenih projektov je zelo pomembno zagotavljanje pravočasnih in natančnih podatkov o napredovanju gradnje na gradbišču. V gradbeni industriji je dandanes zaznan povečan proces integracije informacijskega modeliranja gradbenih objektov (ang. Building Information Modeling – BIM) v vseh fazah gradbenih projektov. Številne raziskave in publikacije na tem področju nakazujejo eksponentno rast interesa uporabe BIM-pristopa s poudarkom na geometrijski zasnovi, tj. 3D BIM-modeliranju gradbenih objektov, ki je pogosto nadgrajeno z informacijami o časovni dimenziji izvajanja aktivnosti gradnje, tj. 4D BIM, in stroških, tj. 5D BIM-modeliranje. V raziskovanju smo se osredotočili na primerjavo med 4D izvedenim (as-built, AB) in 4D načrtovanim modelom (as-designed, AD), poimenovano tudi Scan-vs-BIM. Avtomatsko ugotavljanje dejanskega stanja na gradbišču in primerjava z načrtovano izvedbo je eden ključnih izzivov za avtomatizacijo spremljanja procesa gradnje. Številne raziskave so se tako usmerile v avtomatizacijo procesa spremljanja gradnje in razvite so različne metode in pristopi. Z modeliranjem AB BIM, tj. dejanskega stanja na gradbišču na osnovi oblaka točk, se pretežno uporabljajo tehnike zajemanja podatkov s fotogrametrijo, videogrametrijo ter laserskim skeniranjem. Obstoječe metode in tehnike avtomatiziranega spremljanja gradnje so eksperimentalnega značaja, izvedene kot posamezni primeri, v gradbeni praksi pa se nobena ni uveljavila. Vzroki so različni in so posledica pomanjkljivosti posameznih obstoječih metod pri uporabi na gradbišču. Razvoj metode v okviru doktorske disertacije predvideva kontinuirano večlokacijsko avtomatsko zajemanje podatkov znotraj gradbenega objekta in zunaj njega s pomočjo skenerjev, integriranih v čeladah delavcev, ki ustvarjajo oblake točk (point clouds, PC) na osnovi globinskih slik (depth images) ter združeno predstavljajo oblak točk celotnega dejansko izvedenega gradbenega objekta (4D AB PC) med celotnim procesom gradnje. 4D AB PC skupaj s 3D BIM-modelom (3D AD BIM) omogoča identifikacijo posameznih izvedenih elementov in generiranje 4D AB BIM-modela. Primerjava 4D AB BIM-modela z načrtovanim 4D AD BIM-modelom daje kot rezultat tiste elemente, ki odstopajo od načrtovane izvedbe v izbranem času. Bistvena novost razvite metode avtomatskega kontinuiranega spremljanja procesa gradnje (ACCPM), v primerjavi z obstoječimi metodami, je v postopku zajemanja podatkov, ki odpravlja pomanjkljivosti obstoječih metod in omogoča celovito ter zanesljivo avtomatsko spremljanje med celotnim procesom gradnje.
Keywords: avtomatizacija, spremljanje napredovanja gradnje, kontinuirano večlokacijsko zajemanje podatkov, 4D oblak točk, identifikacija BIM elementov.
Published: 24.10.2018; Views: 204; Downloads: 43
.pdf Full text (11,45 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica