| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
IZPODBIJANJE DEJANJ (STEČAJNEGA) DOLŽNIKA IN UVELJAVLJANJE IZPODBOJNIH ZAHTEVKOV Z IZBRISNO TOŽBO
Lucija Čas, 2016, master's thesis

Abstract: V civilnem pravu je uveljavljeno splošno načelo, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik v praksi velikokrat želi svoje premoženje zmanjšati z namenom oškodovanja upnikov, zato želi zakonodajalec takšna nedovoljena razpolaganja dolžnikov preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znanim tudi kot Actio Pauliana. Ta institut je urejen v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) in le pod določenimi strogimi zakonski pogoji posega v obligacijsko razmerje med dolžnikom in tretjo osebo, saj velja zmanjševanje premoženja dolžnika z namenom izigravanja upnikov za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Posledično ima upnik, če takšen prenos dolžnikovega premoženja izpodbija skladno z zakonskimi pogoji, možnost poseči tudi na premoženje, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo. Zakonodajalec je predvidel izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tudi v primeru, ko se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. V tem primeru gre za poseben institut stečajnega prava, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Gre za drugačen pravni institut od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih OZ, ki pa ima z njim tudi nekatere skupne značilnosti, zlasti namen odpraviti posledice nezakonitega zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Instituta pa se razlikujeta v drugih bistvenih točkah, npr. pri aktivni legitimaciji, kjer po OZ dolžnikovo ravnanje lahko izpodbija samo upnik, v stečaju pa je za to aktivno legitimiran upnik ali stečajni upravitelj. Najpomembnejša razlika je, da je izpodbijanje izven stečaja namenjeno poplačilu enega samega individualno določenega upnika, ki učinkuje proti dolžniku le do višine upnikove terjatve. Ravno obratno, pa je v stečajnem postopku potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave upnikov stečajnega dolžnika, zato izpodbojno dejanje učinkuje v korist vseh upnikov stečajnega dolžnika, pri čemer ni pomembno kdo je dolžnikovo nedovoljeno razpolaganje izpodbijal. Pri oblikovanju povračilnih zahtevkov je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice potrebno upoštevati tudi posebna pravila zemljiškoknjižnega prava. V primeru kadar gre za izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja z nepremičnim premoženjem, in je že bila opravljena vknjižba pridobitve lastninske ali druge pravice v zemljiško knjigo, je potrebno izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo. Glede uveljavlja zahtevkov z izbrisno tožbo obstoji pomembna razlika med izpodbijanjem po določilih OZ in po določilih ZFPPIPP, kar bom v magistrskem delu predstavila tudi na praktičnih primerih. V magistrskem delu bom najprej prikazala splošno ureditev izpodbijanja dejanj dolžnika po OZ, nato po ZFPPIPP. V nadaljevanju bo sledila primerjava in razlike med izpodbijanjem po OZ in ZFPPIPP ter uveljavljanje izpodbojnih zahtevkov tako po OZ kot po ZFPPIPP z izbrisno tožbo in prikaz izpodbijanja na praktičnih primerih.
Keywords: izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, Actio Pauliana, objektivni pogojo izpodbijanja, subjektivni pogoj izpodbijanja, izbrisna tožba, nezakonito zmanjšanje dolžnikovega premoženja, predpostavke izpodbijanja, izpodbijanje v stečajnem postopku, materialnopravno neveljavna vknjižba
Published: 30.06.2016; Views: 2121; Downloads: 484
.pdf Full text (663,40 KB)

Search done in 0.01 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica