| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
PRAZNIKI IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM NEKOČ IN DANES
Katja Pintarič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se srečamo z obravnavo praznikov in običajev, kot sestavnima deloma slovenske tradicije, saj predstavljata enega pomembnejših področij le-te. V slovenskem prostoru najdemo praznike, ki so prisotni povsod po svetu (božični, novoletni in velikonočni prazniki), izstopajo pa predvsem praznovanja, običaji, šege, navade in njihovi posamezni elementi (gregorjevo, jurjevo), ki jih ni mogoče zaslediti nikjer drugje po svetu in kažejo na pestrost in posebnost naše kulture. Vsi prazniki in običaji so skozi stoletja doživljali spremembe; nekatere smo že skorajda opustili, nekatere prevzeli iz drugih kultur, mnogim daje velik pomen in poudarek predvsem krščanstvo, spet drugi so nastali iz osnovnih človekovih potreb in se razvili v prave »domače« praznike (koline, trgatev), ki so priljubljeni pri vseh generacijah. Danes so praznovanja nekoliko drugačna kot so bila nekoč. Vedno več je javnih prireditev, ki so vezane na praznike in običaje, mnogi so postali vzrok za množično zapravljanje in za nepotrebna obdarovanja. Vsekakor pa so prazniki in običaji pomemben in nepogrešljiv del našega vsakdanjika in kulture, saj se preko njih zrcali odnos in pripadnost do našega kulturnega in naravnega sveta. Empirični del naloge zajema kvantitativno preučevanje (anketni vprašalnik) poznavanja in odnosa ljudi do praznikov in običajev danes. Anketni vprašalnik je bil izveden v letu 2005 in letu 2011 in se nanaša na ugotovitve in analizo o praznovanju ljudi, njihovem poznavanju in odnosu do praznikov, običajev in tradicije nasploh, zakaj so jim ti pomembni in kako bi jih bilo moč ohraniti v kar največji meri.
Keywords: prazniki, običaji, šege, navade, tradicija, praznovanja na Slovenskem
Published: 26.10.2020; Views: 890; Downloads: 165
.pdf Full text (1,96 MB)

2.
Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji
Thomas Robnik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji obravnava posamezne omejitve pravic iz znamke, v zvezi s katerimi je nova zakonodaja EU prinesla nekatere novosti in spremembe. Napravljena je konkretna primerjava določb Direktive 2015/2436 in novele ZIL-1E, ki je Direktivo 2015/2436 prenesla v slovenski pravni red. Poleg splošnih omejitev (uporaba imena ali naslova, deskriptivna uporaba, referenčna uporaba in uporaba pravice, ki velja le na določenem območju), so predmet analize magistrskega dela še nekatere specialne omejitve, kot so dobroverna prejšnja uporaba po ZIL-1, omejitev kot posledica privolitve in omejitve pravic iz kolektivne in certifikacijske znamke. V okviru določenih omejitev je nova zakonodaja posegla v sodno prakso Sodišča EU. Očiten primer se kaže pri omejitvi glede uporabe imena ali naslova, ki je bila s prenovljeno določbo usmerjena izključno na fizične osebe. Sodna praksa je pred tem dopuščala, da so se na omejitev lahko sklicevale tudi pravne osebe oziroma družbe in v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljale znamki enako firmo ali trgovinsko ime. Avtor ugotavlja, da izključitev družb iz te omejitve zagotavlja boljše razlikovanje med znamko in firmo oziroma trgovinskim imenom. Vendarle velja slednje le v omejenem obsegu, saj je položaj nekaterih družb ostal nespremenjen. To so predvsem tiste družbe, ki so trgovinska imena ali firme začele uporabljati pred registracijo znamke. Le-te imajo še zmeraj možnost obrambe v smislu omejitve pri uporabi imena ali naslova. Enako velja za firme samostojnih podjetnikov. Poleg tega se lahko po slovenskem pravu tretji, ki so določen znak začeli dobroverno uporabljati pred prijavo znamke, prav tako sklicujejo tudi na dodatno omejitev prejšnje dobroverne uporabe, ki je Direktiva 2015/2436 ne vsebuje. Nenazadnje pa večje razlikovanje omogoča izključitev omejitve za tiste družbe, ki so firme začele uporabljati po registraciji znamke in zagotovitev pravice do preprečitve registracije kasnejše znamke na podlagi neregistriranega prejšnjega znaka (firme) po novem relativnem razlogu za zavrnitev, ki ga je prenesla novela ZIL-1E. Avtor nadalje posebej izpostavlja primernost ureditve koeksistence dveh enakih znamk kot posledice privolitve imetnika prejšnje znamke k uporabi kasnejše. Z vidika potrošnika in zagotavljanja temeljne funkcije izvora takšen položaj zmeraj ni ustrezen, vendar je pri tem potrebno ločiti primere dvojne identičnosti in primere podobnosti. Kadar hkrati obstajata dve enaki znamki za enako blago ali storitve, se obstoj zmede pri potrošnikih predvideva in če se potrošniki ne bodo mogli zavedati razlik med njima, znamka ne bo zagotovila svoje funkcije izvora. V primeru podobnosti se zmeda ne predvideva, zato je zahtevano tehtanje pogoja ustvarjanja zmede v vsaki zadevi posebej.
Keywords: Direktiva 2015/2436, ZIL-1E, uporaba znamke, dobri poslovni običaji, gospodarski promet, dobra vera, firma, soobstoj znamk, funkcije znamke
Published: 26.06.2020; Views: 395; Downloads: 93
.pdf Full text (797,24 KB)

3.
Vikingi: med realnostjo in filmsko fikcijo
Anja Kraševec, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo na podlagi virov in literature predstavlja življenje Vikingov. Ključni vir v našem primeru je predstavljala serija Vikingi, opirali pa smo se tudi na sage, ki opisujejo ljudi ali dogodke v vikinškem življenju. V prvem delu so tako opisani splošni podatki o Vikingih, ki so potrebni za razumevanje njihovega življenja in razmišljanja. V osrednjem delu pa je naloga osredotočena na tematiko, ki je v seriji v ospredju, in sicer na vojskovanje ter na odnose s celinsko Evropo. Vikingi so bili Skandinavci, združeni iz treh držav. Na začetku vikinške dobe, ki se je začela leta 800, je bilo teh ljudi na tem območju malo. Kasneje se je to zaradi ugodnih razmer spremenilo in njihovo število je začelo naraščati. Vse to je privedlo do njihove ekspanzije. Iskali so si nova ozemlja za naselitev, poleg tega pa so hrepeneli po materialnih dobrinah, ki so jih pridobili na roparskih pohodih. Vikingi so se tako odlikovali na vojaškem področju. Bili so pravi pomorščaki. Želja po odkrivanju novih ozemelj jih je pripeljala do tega, da so izpopolnili svojo tehniko gradnje ladij. Pri odkrivanju novih držav so naleteli na nove kulture, s katerimi so trčili na svojih pohodih. Sprva so na zahodu prišli do Anglije in spoznali novo vero: krščanstvo. To je bilo za njih nekaj povsem novega, saj so bili sami pogani. Njihova mitologija je bila obsežna, poznali so širok spekter bogov. Verjeli so, da ti bogovi krojijo njihova življenja. V njih so iskali vzor in pojasnila za določene dogodke. Po Angliji je bil njihov cilj pot do današnje Francije, kjer so naleteli na precejšen odpor in so se morali v tehniki vojskovanja izpopolniti. Kmalu jim tudi Pariz ni bil dovolj in pot jih je vodila dalje.
Keywords: Vikingi, serija, sage, mitologija, pogrebni običaji, celinska Evropa, vsakdanje življenje
Published: 24.10.2018; Views: 1552; Downloads: 148
.pdf Full text (2,71 MB)

4.
ANALIZA SODNIH ODLOČITEV O (NEPOŠTENIH) SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA
Polona Podlesnik, 2017, master's thesis

Abstract: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Keywords: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Published: 08.08.2017; Views: 1075; Downloads: 226
.pdf Full text (809,78 KB)

5.
Folklorna dediščina Bele krajine v predšolskem obdobju
Metka Žugelj, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena folklorna dediščina Bele krajine, kakor jo je mogoče prenesti na otroke v predšolskem obdobju. Ljudske pesmi in plesi so malce pozabljeni in zanje ni več takšnega zanimanja, kot je bilo včasih. So del kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in negujemo. Ker gre vse v pozabo, kar se tiče ljudskega plesa, pesmi in iger, so vzgojitelji dolžni ohraniti ljudske vrednote, hkrati pa jih prenašati že na naše najmlajše. Ljudska glasbena in plesna dediščina je kulturna vrednota, ki ima globok pomen za kulturo slovenskega naroda in njegovo identiteto. Ljudska glasba ima svoje mesto v Kurikulumu za vrtce. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno, kaj je premična kulturna dediščina in kaj je zanjo značilno, opisane so značilnosti otroške ljudske pesmi in narodne noše , ki je značilne za Belo krajino. Omenjena je tudi pesniška zbirka Ciciban, ki jo je napisal Oton Župančič. Opisano je kaj je značilno za ljudski ples povzeta je glasbena spremljava ljudskih plesov in vloga plesa. Ker gre za praktično diplomsko delo, so bile dejavnosti načrtovane in izvedene z otroki. Namen raziskave je bil približati folklorno izročilo domačega kraja otrokom v prvem starostnem obdobju ter izvedeti, kakšen je otrokov odziv. Otroke so seznanili s poezijo, povezano z Belo krajino, z narodno nošo, značilno za domači kraj in izvedli dejavnosti, ki so zajemale otroške ljudske pesmi, plese in igre. Otroci so preizkusili in celostno doživeli poezijo, plese, pesmi, igre in običaj Jurjevo.
Keywords: Bela krajina, ljudska pesem, narodna noša, ples, običaji, predšolski otrok.
Published: 08.08.2017; Views: 864; Downloads: 120
.pdf Full text (2,76 MB)

6.
Besedje stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
Anja Benko, 2010, original scientific article

Abstract: V prispevku v obliki narečnega slovarja predstavljam besedje stare koroške kmečke delovne šege – steljeraje. Izhodišče je DVD-posnetek, ki so ga naredili domačini na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah na Koroškem leta 2007. Koroško mežiško delovno besedje s področja steljeraje je primerjano s koroškim podjunskim.
Keywords: koroško narečje, ljudski običaji, poljedelstvo, steljeraja, narečni slovarji, dialektologija, jezikoslovje
Published: 18.05.2017; Views: 1141; Downloads: 330
.pdf Full text (370,33 KB)
This document has many files! More...

7.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŽINA V LESLOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORU
Maja Glaser Bedenik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi območij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretično izhodišče za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško začne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, običaji in družina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. različnosti pomena in izvora besedja.
Keywords: »panonska narečna skupina«, »haloško narečje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje družina«, »pomensko polje običaji«, »pomensko polje prazniki« .
Published: 30.09.2016; Views: 820; Downloads: 104
.pdf Full text (740,42 KB)

8.
VPLIV RELIGIJE IN POSLOVNIH OBIČAJEV NA PROCES POGAJANJ PRI IZVOZU OPREME ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO
Andrej Šlebnik, 2016, master's thesis

Abstract: Namen naloge je bil predstaviti vpliv religije in poslovnih običajev na proces pogajanj pri izvozu opreme za živilsko industrijo. Vsak gospodarski subjekt – podobno kot tudi vsak posameznik – se v svojem življenju in delovanju sreča z različnimi kulturami in religijami. Vsaka izmed njih ima svoj edinstven vpliv na potek procesov v določeni družbi, državi, na celini ali pa kar svetu kot celoti. Nekatere religije imajo močnejši vpliv, spet druge manjšega, odvisno od kulturnih značilnosti, vzgoje, zgodovine, vrednot, načel itd.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kultura, religija, poslovni običaji, medkulturno komuniciranje, pogajanja, samooskrba s hrano, proizvodnja hrane, krščanstvo, islam, hinduizem
Published: 12.09.2016; Views: 719; Downloads: 122
.pdf Full text (1,84 MB)

9.
Ponikva v slovenski kulturni zgodovini
Urška Zidanski, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Keywords: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Published: 29.07.2016; Views: 1244; Downloads: 169
.pdf Full text (2,31 MB)

10.
Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč
Dragan Potočnik, 2014, artistic work

Abstract: Popotniške zgodbe zgodovinarja in pesnika Dragana Potočnika z njegovih številnih potovanj po Afriki in Aziji.
Keywords: potovanja, ljudski običaji, vsakdanje življenje, elektronske knjige
Published: 30.12.2015; Views: 684; Downloads: 30
URL Link to full text

Search done in 1.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica