1. Novosti, ki jih prinaša GDPR na področju računovodenjaNina Majer, 2020, undergraduate thesis Abstract: Varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnega življenja sta pomembni temeljni človekovi pravici. Zaradi uporabe informacijske tehnologije svoje podatke večkrat razkrivamo tretjim osebam, pri tem pa ne pomislimo na njihovo zlorabo. Nova pravila o varstvu podatkov, ki krepijo pravice državljanov in poenostavljajo pravila za podjetja v digitalni dobi, so začela veljati maja 2018 s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Ta je prinesla spremembe v smislu večjega nadzora nad obdelavo posameznikovih osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov je splošno veljavna in neposredno zavezujoča za vse članice Evropske unije se pa znotraj uredbe najdejo določbe, ki jih je treba specifično urediti v nacionalnih zakonih.
V diplomskem projektu bomo za lažje razumevanje uredbe najprej opredelili splošne pojme s področja varstva osebnih podatkov ter predstavili določbe, ki so bile določene v Zakonu o varstvu osebnih podatkov v povezavi s tistimi, ki jih je prinesla Splošna uredba o varstvu podatkov. V nadaljevanju se bomo osredotočili na računovodsko dejavnost, s poudarkom na obdelavi osebnih podatkov in presojo skladnosti z veljavno zakonodajo.
Keywords: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, računovodstvo, upravljavec, obdelovalec.
Published in DKUM: 18.11.2020; Views: 801; Downloads: 73
 Full text (1,16 MB) |
2. IMPLEMENTACIJA UREDBE (EU) 2016/679 V PODJETJE XNejc Miložič, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali postopek implementacije Uredbe (EU) 2016/679 v podjetje X. Uredba (EU) 2016/679 je bolj poznana pod imenom Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Sprejeta je bila že leta 2016, vendar pa se je začela uporabljati šele 25. maja 2018, zato smo v prvi polovici leta 2018 bili zasuti s ponudbami oz. novicami o implementaciji nove zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pomeni temeljni kamen zakonodaje na tem področju, ki ga je sprejela Evropska Unija. Sprejem nove zakonodaje je bil nujen zaradi tehnološkega napredka, ki je imel za posledico vedno več kršitev oz. posegov v pravico varstva osebnih podatkov.
Magistrsko delo sestoji iz šestih sklopov. V prvem delu smo obravnavali temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. V drugem smo nato predstavili zakonodajni okvir na področju varstva osebnih podatkov in opredelili cilje oz. spremembe, ki jih v pravni sistem prinaša Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Osrednji del naloge predstavlja povezovanje teorije s prakso. V tem delu smo pozornost namenili uvedbi določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v podjetje X. Teoretičen okvir smo podkrepili s praktičnimi primeri, ki so uporabni za vsako podjetje. Služijo lahko kot navodila za implementacijo prenovljene zakonodaje. V poglavju o Informacijskem pooblaščencu smo na podlagi mnenja preučevali določene dileme, ki jih prinaša nova zakonodaja. Kasneje smo analizirali stroške, ki jim je podvrženo podjetje pri implementaciji določil Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Izhajali smo iz podatkov podjetja X, tržnih cen in rezultatov raziskave na vzorcu 300 podjetij. V zaključku naloge smo podali še krajši komentar predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, katerega sprejetje pričakujemo do konca leta 2018.
Keywords: osebni podatek, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, upravljavec, obdelovalec, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 940; Downloads: 247
Full text (728,42 KB) |
3. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PROGRAMIH ZVESTOBEBarbara Flajšman, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pri programu zvestobe gre za obliko prodaje, s pomočjo katere ponudnik blaga in storitev zbere čim več podatkov o svojih kupcih ter jim nato na podlagi analize teh podatkov ponudi tiste izdelke, za katere meni, da jih najbolj potrebujejo oziroma si jih želijo. Da je program čim bolj privlačen za kupce in v njih vzpodbudi željo po včlanitvi, izvajalci programa oblikujejo različne sisteme nagrajevanja, s pomočjo katerih nato skušajo vplivati na obseg osebnih podatkov, ki jim jih bodo kupci zaupali. Temelj programa zvestobe tako predstavljajo zbirke osebnih podatkov, ki so pravno varovana kategorija, zato mora izvajalec programa pri zbiranju podatkov spoštovati sklop pravnih pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Izvajalec programa mora poskrbeti, da osebne podatke zbira in obdeluje v skladu s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, to so načelo poštenosti in zakonitosti ter načelo sorazmernosti, saj je vsaka obdelava v nasprotju s temi načeli nedopustna. Upoštevati mora pravila o pravni podlagi za obdelavo, ki jo predstavlja soglasje posameznika in pravila o namenu obdelave, ki mora biti določen pred začetkom zbiranja. Pri zbiranju in nadaljnji obdelavi pa mora spoštovati tudi pravice, ki jih ima posameznik, katerega podatki se zbirajo in obdelujejo. Posameznik ima tako pravico biti seznanjen o tem, kdo o njem zbira podatke in katere, obenem pa ima tudi pravico, da prepove zbiranje in obdelavo podatkov, da zahteva izbris, dopolnitev, popravek ali blokiranje že zbranih podatkov. Zakonodaja daje posamezniku tudi pravico do sodnega varstva v primeru kršitev njegovih pravic kakor tudi v primeru nezakonitega zbiranja in obdelave podatkov. Ker gre pri osebnih podatkih za občutljivo pravno kategorijo, pravo zahteva od izvajalca programa, kot uporabnika osebnih podatkov, tudi učinkovito zavarovanje osebnih podatkov.
Keywords: osebni podatek, program zvestobe, neposredno trženje, upravljavec osebnih podatkov, soglasje posameznika, pogodbeni obdelovalec, posredovanje osebnih podatkov, pravica do seznanitve, zavarovanje osebnih podatkov
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 1381; Downloads: 109
Full text (924,88 KB) |
4. PRAVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU V EVROPSKI UNIJIKarmen Zver, 2016, undergraduate thesis Abstract: Računalništvo v oblaku je oblika storitev, ki omogoča širok obseg uporabe, tudi obdelovanje osebnih podatkov. Pri obdelovanju osebnih podatkov je v Evropski uniji potrebno spoštovati temeljna načela Direktive 95/46/ES, ki je osrednji pravni akt za varstvo osebnih podatkov v Evropski uniji. Njen temeljni cilj je varovanje pravic in svoboščin fizičnih oseb in njihove zasebnosti.
Tveganja, ki jih uporaba storitev računalništva v oblaku predstavljajo, so tesneje povezana s tremi področji, ki so: pogodbeno obdelovanje osebnih podatkov, zavarovanje osebnih podatkov in iznos podatkov v tretje države. Vsi subjekti, ki so vključeni v ta področja, morajo zagotoviti varstvo osebnih podatkov in spoštovanje temeljne pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo, to je pravice do zasebnosti. To zagotavljajo s pomočjo organizacijskih in tehničnih ukrepov, s spoštovanjem medsebojnih pravic in obveznosti, in z ukrepi za zavarovanje podatkov.
Evropska unija stremi k temu, da bi bila zagotovljena enotna raven varstva osebnih podatkov v vseh državah članicah. Z zakonodajnim okvirom, s spoštovanjem temeljnih načel, s številnimi smernicami, z odločitvami Sodišča Evropske unije in s standardi, želi povečati zaupanje v varnost storitev računalništva v oblaku za obdelovanje osebnih podatkov. Pomanjkanje zaupanja s strani upravljalcev, obdelovalcev in nadzornih organov, je temeljna ovira za njihovo uporabo.
Keywords: računalništvo v oblaku, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, Direktiva 95/46/ES, upravljalec, obdelovalec
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1592; Downloads: 159
Full text (402,90 KB) |
5. LITERARNA ZGODOVINARKA MARJA BORŠNIK (1906-1982)Tonja Jelen, 2012, undergraduate thesis Abstract: Marja Boršnik je bila urednica, aktivna članica Slavističnega društva, pisateljica, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, predstojnica katedre za slovenski jezik, dopisna članica SAZU, predavateljica, inšpektorica za srednje in visoke šole, strokovna inšpektorica za slavistiko in literarna zgodovinarka, kar je tudi njena osrednja vloga.
Svoje študije je največ namenila Antonu Aškercu, Ivanu Tavčarju, Franu Celestinu, Janku Glazerju, Alojzu Gradniku in Prežihovemu Vorancu. Posebno pozornost je kot literarna zgodovinarka usmerjala na ženske ustvarjalke, in sicer na Vido Taufer, Vido Jeraj in Zofko Kveder.
Njen raziskovalni pristop k literaturi je izhajal s pozitivističnih podlag (njena profesorja sta bila France Kidrič in Ivan Prijatelj), vendar pa je zanj značilno tudi veliko zelo subjektivističnih vrednotenj.
V diplomski nalogi so me zanimale njene monografske študije o Antonu Aškercu, in sicer sem pozornost namenila analizi njenega pristopa, pri čemer sem zlasti preverjala splošno utrjeno spoznanje o njeni pripadnosti pozitivistični »šoli«.
Pomemben je tudi teoretski del naloge, v katerem pa sem Marjo Boršnik na podlagi sistemskih modelov literature (Siegfried J. Schmidt; Urška Perenič) umestila v literarni sistem, natančneje na raven literarne obdelave, s čimer sem skušala predvsem izostriti mesto literarnega obdelovalca/obdelovalke oz. literarnega znanstvenika/znanstvenice v kompleksnem literarnem procesu. Literarna obdelava namreč za razliko od produkcije, recepcije literarnega dela še zdaleč ni (bila) deležna takšne pozornosti.
Keywords: Marja Boršnik, literarni obdelovalec, literarni znanstvenik, literarni zgodovinar, Siegfried J. Schmidt, Urška Perenič, pozitivizem
Published in DKUM: 20.09.2012; Views: 1680; Downloads: 208
Full text (1000,78 KB) |
