1. S strojnim učenjem podprta analiza znanstvenih revij in avtorjevTevž Šart, 2021, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge smo se osredotočili na problematiko iskanja primernih revij za objavo znanstvenih člankov različnih avtorjev. V prvem delu smo se osredotočili na pridobivanje znanja iz nestrukturiranih podatkov. Za pridobivanje uporabnega znanja smo uporabili način besedne vložitve. V drugem delu smo se osredotočili na izgradnjo programske rešitve za vektorizacijo znanstvenih člankov in revij. Namen magistrske je bil ugotoviti, ali lahko s pomočjo strojnega učenja in tehnike vektorizacije besedila ugotovimo podobnosti med znanstvenimi članki različnih avtorjev in revij ter na takšen način ugotovimo, ali avtor objavlja svoje znanstvene članke v pravilnih revijah. Vhodni korpus smo pridobili iz spletne baze znanstvenih člankov Scopus. S pomočjo rezultatov programske rešitve smo opravili analizo, s pomočjo katere smo pridobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja ter posledično sprejeli ali zavrgli hipoteze.
Keywords: doc2vec, tf-idf, besedne vložitve, vektorizacija besedila, obdelava naravnega jezika
Published: 20.04.2021; Views: 77; Downloads: 10
 Full text (1,52 MB) |
2. Algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih morfoloških filtrov na centralni procesni enotiDanijel Žlaus, 2021, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih filtrov na centralni procesni enoti. Verige filtrov so temeljni del tako imenovanih geodetskih operatorjev, ki uporabljajo postopek morfološke rekonstrukcije. Ta iterativno filtrira in omejuje vrednosti filtrirane slike. Dobljeno učinkovitost razvitega algoritma delimo na dva dela. Prvi del se zanaša na učinkovit enonitni izračun elementarnih morfoloških filtrov, kar dosežemo s procesiranjem na mestu, dekompozicijo strukturnega elementa in uporabo vektorskih registrov za pohitritev izračuna. Drugi del pa razvite filtre uporabi za učinkovit vzporeden in hkraten izračun več filtrov v podani verigi. Vzporedni izračun je osnovan na emulaciji podatkovno pretokovnega procesiranja, kjer z analizo topologije predpomnilnika CPE in primernim pripenjanjem niti zagotovimo, da prenos podatkov med jedri CPE poteka preko predpomnilnika. Pokazali smo, da dosežemo največjo prepustnost procesiranja ob uporabi več neodvisnih vzporednih procesnih cevovodov, medtem ko najhitrejše odzivne čase dosežemo z uporabo enega cevovoda. Primerjava z algoritmi stanja tehnike in odprtokodnimi knjižnicami je pokazala, da je predlagani algoritem vedno dosegel boljše računske čase pri obdelavi verig filtrov. V primerjavi z iterativnim izračunom verige filtrov na splošnonamenskih grafičnih procesnih enotah se je predlagani algoritem prav tako izkazal za bistveno hitrejšega, tudi ko smo uporabili CPE nižjega cenovnega ranga.
Keywords: morfološki filtri, geodetski operatorji, veriga filtrov, obdelava slik, vzporedno procesiranje, podatkovno pretočna obdelava, vektorsko procesiranje, SIMD, centralna procesna enota
Published: 13.04.2021; Views: 61; Downloads: 19
Full text (6,71 MB)
This document has many files! More...
|
3. UVAJANJE KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V KNJIŽNICI OSNOVNE ŠOLEMartina Olaj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Šolske knjižnice izvajajo knjižnične dejavnosti in delujejo v sklopu šol. Šole so javni zavodi in nepridobitne organizacije, njihove ustanoviteljice so občine. Kljub nepridobitni dejavnosti, morajo poslovati kakovostno in racionalno.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu so podana izhodišča za praktični del, obsega predstavitev šolske knjižnice ter njeno poslovanje.
Predstavljeni so poslovni procesi, ki potekajo v šolski knjižnici.
Praktični del se nanaša na predstavitev Šolske knjižnice na Osnovni šoli Gornja Radgona in opisuje potek informatizacije knjižnice.
V obdobju od leta 1996 do leta 2010 sem bila zaposlena v knjižnici kot knjižnični manipulant. V tem obdobju sem izkusila ves proces od ročne obdelave gradiv in izposoje, sodelovala pri prenosu in obdelavi gradiv, ki je vodila v avtomatizirano izposojo.
Diplomsko delo je nastalo predvsem na podlagi delovnih izkušenj na tem področju.
Keywords: knjižnica, poslovanje knjižnice, procesi v knjižnici, obdelava gradiva, informatizacija knjižnice, informacijski sistem.
Published: 18.03.2021; Views: 71; Downloads: 5
Full text (1,09 MB) |
4. Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerjaDejan Mehle, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Keywords: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Published: 02.03.2021; Views: 380; Downloads: 45
Full text (848,04 KB) |
5. Uporaba programa energy manager pro v laboratorijskem sistemu za upravljanje z energijoRok Pušnik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je opisan laboratorijski eksperimentalni sistem, ki se uporablja za razvoj naprednega algoritma za upravljanje z energijo. Pojasnjeno je delovanje programa Energy Manager PRO z namenom ovrednotenja njegove ustreznosti za vključitev v laboratorijski eksperimentalni sistem, kjer bo uporabljen kot pomožno orodje pri razvoju samostojne odločitvene logike sistema za upravljanje z energijo zunaj omenjenega programa. Zaključno delo je mogoče uporabiti tudi kot pomoč pri začetku uporabe programa Energy Manager PRO, čemur so prilagojeni tudi opisi. Predstavljeno je delovanje programa po njegovi vključitvi v laboratorijski eksperimentalni sistem, kar predstavlja realen primer uporabe. Na koncu so dodani nasveti, koristni za ustrezno namestitev in delovanje programa.
Keywords: Energy Manager PRO, sistem za upravljanje z energijo, obdelava podatkov
Published: 28.01.2021; Views: 120; Downloads: 25
Full text (4,89 MB) |
6. Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništvaJasmina Gergorec, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika.
Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke.
Keywords: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Published: 30.11.2020; Views: 191; Downloads: 51
Full text (620,32 KB) |
7. Vektorizacija rasterskih slik tlorisov zgradbMartin Oprešnik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vektorizacijo tlorisov stavb. Razvili smo sistem, ki na rasterski sliki tlorisa zazna stene in jih shrani v vektorsko obliko.
Omejili smo se na zaznavo sten. Tlorisi lahko poleg označenih sten vsebujejo tudi okna, vrata in pohištvo.
Okoli tlorisa je lahko glava načrta, ki vsebuje metapodatke, ki so med drugim naslov, merilo in ime arhitekta. Glavo smo pred vektorizacijo ročno odstranili.
Sistem pri večbarvnih načrtih na podlagi barve najprej odstrani oznake, ki ne predstavljajo sten. Za tem zazna tip notacije načrta.
Pri načrtih, ki imajo notacijo dveh vzporednih črt s filtriranjem poudarimo črte, sliko binariziramo, izračunamo skeleton slike, zaznamo črte in s pomočjo zaznanih črt zaznamo stene.
Pri načrtih z notacijo odebeljene črte pa sliko filtriramo s filtrom mediane, jo binariziramo, zaznamo robove črt in iz zaznanih črt zaznamo stene.
Izmed zaznanih sten za tem odstranimo morebiti napačno zaznane stene in izboljšamo natančnost detekcije v vogalih sten.
Na koncu zaznane stene shranimo v vektorsko sliko v formatu SVG.
Za preizkus naše rešitve smo pripravili podatkovno zbirko 40 tlorisov, od katerih je 20 načrtov za vsak tip notacije. Ročno označene tlorise smo z avtomatsko zaznanimi tlorisi primerjali s pomočjo Jaccardovega indeksa, senzitivnosti, preciznosti in relativne napake seštevka dolžin sten.
Na testnih podatkih je naš sistem zaznal stene s povprečnim Jaccardovim indeksom 0,7; senzitivnostjo 0,76; preciznostjo 0,81 in povprečno napako pri seštevku dolžin sten 0,13.
Na podlagi rezultatov sklepamo, da je predlagan programski sistem primeren za grobo vektorizacijo, a ni dovolj natančen za popolno avtomatsko uporabo.
Keywords: obdelava slik, tlorisi stavb, vektorizacija
Published: 20.11.2020; Views: 114; Downloads: 16
Full text (21,95 MB) |
8. Uporaba vektorske vgradnje za inteligentno obdelavo slovenskega besedilaUrban Strnišnik, 2020, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge smo se najprej osredotočili v problematiko pridobivanja uporabnega znanja iz nestrukturiranega besedila. Po poročilih IDC je razmerje med strukturiranimi in nestrukturiranimi podatki vsako leto večje. Načinov pridobivanja uporabnega znanja iz nestrukturiranega besedila je več, ena izmed njih so besedne vložitve oz. vektorska vgradnja. Najprej smo se posvetili pregledu tehnik besednih vložitev, kaj to je in kaj z njimi dosežemo. Ugotovili smo, da da izraz besedna vložitev stoji za določitvijo vektorske vrednosti besedi, s katero lahko izvajamo nadaljnje računske operacije. Namen magistrske naloge je bil preizkusiti nekatere algoritme vektorske vgradnje, izdelati lastne modele obdelave besedil in jih nato primerjati z nekaterimi že obstoječimi modeli. Lastne in obstoječe modele obdelave besedil smo nato preizkusili in na podlagi primerjave ugotovili prednosti in slabosti pri uporabi v določenem okolju. V sklopu učenja modelov smo se osredotočili tako v nadzorovane kot tudi v nenadzorovane tehnike učenja. Vhodni korpus podatkov smo pridobili iz pravilnikov štirinajstih slovenskih univerz in fakultet. Iz ugotovljenih rezultatov smo opravili analizo in diskusijo rezultatov, kjer smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja, hipoteze pa sprejeli ali zavrnili.
Keywords: Besedne vložitve, strojno učenje, fastText, obdelava naravnega jezika, doc2vec, word2vec, klasifikacija besedila, nadzorovano učenje, nenadzorovano učenje
Published: 17.11.2020; Views: 117; Downloads: 31
Full text (3,65 MB) |
9. Preverjanje ročnih spretnosti osnovnošolskih otrok pri obdelavi papirnih gradiv na območju apaškega poljaTomaž Kardinar, 2020, master's thesis Abstract: Glavni cilj magistrske naloge z naslovom PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK PRI OBDELAVI PAPIRNIH GRADIV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA je preveriti ročne spretnosti otrok pri delu s papirjem, od učiteljev pa pridobiti mnenja, povezana z ročnimi spretnostmi otrok. Preverjali smo pravilnost in natančnost striženja ostrih in mehkih oblik, lepljenja, nanašanja mer na papir in risanja, rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z risalnim žebljičkom, pregibanja, luknjanja z ušesnimi kleščami, kovičenja s kleščami za kovičenje, spajanja s pisemskimi razcepki in spenjanja s spenjačem. Pri učencih so nas predvsem zanimale razlike med spoloma in razredom, pri učiteljih pa razlike glede na lokacijo poučevanja ter glede na delovne izkušnje. Analiza odgovorov učiteljev je pokazala, da na odgovore ne vpliva lokacija poučevanja, je pa mogoče zaznati razlike med učitelji glede na delovne izkušnje. Pri preverjanju ročnih spretnosti smo ugotovili, da so pri obdelovalnih postopkih papirja dekleta bolj natančna od fantov, skupno bolj natančni pa so starejši otroci. Enako se je izkazalo pri pravilnosti obdelovalnih postopkov, saj so petošolci obdelovalne postopke papirja obvladali bolje od četrtošolcev.
Keywords: ročne spretnosti otrok, obdelava papirnih gradiv, obdelovalni postopki papirja, papir, Apaško polje
Published: 09.11.2020; Views: 157; Downloads: 47
Full text (2,40 MB) |
10. Zasnova in razvoj sistema za rudarjenje mnenja, s pomočjo besednih vektorjev in nevronskih mrežMiha Hozjan, 2020, master's thesis Abstract: V zadnjih letih je, predvsem s porastom socialnih medijev, analiza sentimenta postala ena izmed glavnih vej obdelave naravnega jezika. Intenzivno se uporablja na različnih področjih, med drugim tudi v političnem prostoru. V sklopu magistrske naloge smo izdelali sistem za rudarjenje mnenja, ki uspešno razvrsti komentarje, zapisane v slovenskem jeziku, v tri kategorije, in sicer pozitivne, negativne in nevtralne. Po proučitvi strokovne in znanstvene literature ter razvoju in primerjavi različnih modelov nam je uspelo pokazati, da lahko z uvedbo besednih vektorjev v kombinaciji z nevronskimi mrežami občutno izboljšamo delovanje takšnega sistema.
Keywords: analiza sentimenta, besedni vektorji, nevronske mreže, obdelava naravnega jezika
Published: 03.11.2020; Views: 91; Downloads: 20
Full text (1,22 MB) |
