| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Brezžični elektrookulografski merilni sistem
Blaž Kovačič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Elektrookulografija je ena od metod, ki se v oftalmologiji uporabljajo za beleženje gibov oči. Temelji na meritvi potenciala roženice in mrežnice, ki obstaja med sprednjim in zadnjim delom človeškega očesa. Posledično je elektrookulograf je naprava za beleženje gibov oči. V diplomskem delu smo izdelali brezžični elektrookulografski merilni sistem, ki na računalniku prikazuje izmerjen signal – elektrookulogram. Zasnovali smo elektronsko vezje za zajem signala z inovativnimi senzorji EPIC ter vezje za filtriranje in brezžični prenos zajetega signala; prav tako smo izdelali računalniški program, ki v realnem času prikazuje zajet signal. Na koncu smo naredili meritve očesnih signalov večih subjektov in ugotovili, da je zajet elektrookulografski signal mogoče uporabiti v namen razpoznave očesnih kretenj, kar je lahko uporabno za ljudi s težjimi omejitvami v gibanju, na primer pri tetraplegiji.
Keywords: Elektrookulograf, EPIC, BLE, Bluetooth Smart, EOG, digitalna obdelava signalov
Published: 02.11.2020; Views: 92; Downloads: 12
.pdf Full text (5,77 MB)

2.
Razpoznavanje vrste aktivnosti uporabnika in prevoznega sredstva s pomočjo vgrajenih senzorjev mobilne naprave
Rok Slamek, 2018, master's thesis

Abstract: Cilj tega zaključnega dela je izboljšati detekcijo vrst aktivnosti uporabnika in prevoznih sredstev v mobilni aplikaciji MobilitApp. Z uporabo znanih tehnik obdelave signalov in razpoznavanja vzorcev smo razvili dve metodi za detekcijo aktivnosti uporabnika. Prepoznavali smo naslednje aktivnosti: mirovanje, hoja, tek, vožnja s kolesom, motorjem, avtom, avtobusom, metrojem, vlakom in tramvajem. Zgolj z uporabo vgrajenih senzorjev mobilne naprave smo v prvem pristopu zgradili vektor značilnic, ki smo ga uporabili za učenje odločitvenih dreves. V drugem pristopu smo na vhod nevronskih mrež poslali neobdelane podatke iz pospeškometra. Zajemanje podatkov smo zabeležili z video kamero z namenom natančnejše izločitve posameznih delov aktivnosti iz signala. Izvedli smo še študijo, če je kontrolirano zajemanje podatkov z video kamero dejansko potrebno. Naše pristope smo validirali na manjši lastni podatkovni zbirki, ki obsega okrog sedem ur aktivnosti. Podatke smo zajeli s pomočjo treh prostovoljcev in štirih različnih mobilnih naprav. Rezultate smo ovrednotili z različnimi metrikami, s poudarkom na metriki »F1 score«. S pristopom Random Forest je bila metrika »F1 score« 94 %, kar je bolje kot uspešnost obstoječih rešitev iz literature. Naš pristop na osnovi nevronskih mrež se je izkazal nekoliko slabše (»F1 score« je bil 91 %), a še vedno bolje kot najsodobnejše metode iz literature.
Keywords: obdelava signalov, razpoznavanje vzorcev, aktivnost uporabnika, prevozno sredstvo
Published: 08.11.2018; Views: 320; Downloads: 47
.pdf Full text (4,62 MB)

3.
Digitalni brezžični sistem za akustično kitaro
Tomaž Vidovič, 2017, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je bila izdelava vgrajenega sistema, ki omogoča enostavno in neinvazivno pretvorbo akustične kitare v elektroakustično kitaro. Sistem je bil sestavljen iz oddajnega in sprejemnega modula, med katerima je potekala digitalna brezžična komunikacija na nelicenčnem ISM -pasu 864 MHz. Na oddajnem modulu je bil za pretvorbo akustičnega signala v električni signal uporabljen magnetni odjemnik zvoka, katerega izhod je bil prilagojen z načrtanim avdio predojačevalnikom. Za pretvorbo prilagojenega analognega zvočnega signala v digitalno obliko je bil uporabljen 24-bitni AD -pretvornik. Za napajanje oddajnega modula je bila uporabljena LiPo -polnilna baterija. Na sprejemnem modulu je bil za pretvorbo digitalnega zvočnega signala v analogno obliko uporabljen 24-bitni DA -pretvornik, katerega izhod je bil namenjen priključitvi na ozvočenje oziroma ojačevalec. Na njem je bila tudi implementirana digitalna obdelava zvočnega signala za kontrolo glasnosti in tripasovnega avdio izenačevalnika. Vgrajena programska koda za realno-časovno zajemanje oziroma predvajanje in brezžično pošiljanje zvočnega signala ter koda celotnega digitalnega brezžičnega komunikacijskega protokola je bila izvedena na mikrokrmilniku oddajnega in sprejemnega modula. Iz rezultatov opravljenih meritev prototipnih vezij oddajnega in sprejemnega modula je bilo zaključeno, da realizirani sistem v večji meri ustreza predhodno določenim projektnim zahtevam. Na koncu so bile podane morebitne izboljšave in nadgradnje realiziranega sistema.
Keywords: vgrajen sistem, akustična kitara, digitalna brezžična komunikacija, digitalna obdelava signalov, avdio predojačevalnik
Published: 29.11.2017; Views: 788; Downloads: 113
.pdf Full text (5,66 MB)

4.
Zaznavanje trkov na daljnovodih z optičnim interferometrom
Jan Mikolič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, v kolikšni meri je možno zaznavati in klasificirati trke na jeklenicah daljnovodov z optičnim interferometrom. Na začetku predstavimo osnovne pojme interferometrije in opišemo uporabljen optični interferometer. V jedru diplomske naloge natančneje opišemo eksperimentalni protokol in obdelavo signalov. Nadaljujemo z implementacijo algoritmov za segmentacijo in klasifikacijo zajetih signalov ter predstavimo dobljene rezultate. Segmentacijo izvedemo v domeni števila prehodov signala skozi ničlo, za klasifikacijo pa uporabimo večplastno nevronsko mrežo z algoritmom vzvratnega učenja. Rezultati študije nakazujejo, da sta implementirani segmentacija in klasifikacija uspešni v 77 % izvedenih trkov različnih predmetov.
Keywords: interferometrija, obdelava signalov, klasifikacija, detekcija trkov, računalniški algoritmi
Published: 09.10.2017; Views: 999; Downloads: 166
.pdf Full text (14,72 MB)

5.
KOREKCIJSKI FAKTORJI KOEFICIENTOV DIGITALNIH STRUKTUR PRI SPREMEMBI FREKVENCE VZORČENJA
Aleksandar Dodić, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji so razviti trije postopki korekcije koeficientov rekurzivnega digitalnega filtra druge stopnje pri neželeni spremembi frekvence vzorčenja. Filter druge stopnje je izbran, ker je to osnovna struktura filtrov višje stopnje, ki se dobi s kaskadno vezavo struktur druge stopnje. Za analizo smo izbrali eliptični filter druge stopnje z mejno frekvenco 3 Hz pri frekvenci vzorčenja 50 Hz. Analizirali smo obnašanje filtra pri spremembi frekvence vzorčenja za 15, 25, 100 in 150 Hz. Za te frekvence smo analizirali spremembo lege polov, ničel in posameznih koeficientov prenosne funkcije. Analizirali smo spremembe vrednosti polov in ničel v odvisnosti od frekvence vzorčenja in spremembe vrednosti koeficientov števca in imenovalca prenosne funkcije. Za te spremembe smo tvorili ustrezne krivulje, ki so nam bile osnova za interpolacijo vrednosti koeficientov prenosne funkcije za poljubno frekvenco vzorčenja. Za omejeno število znanih frekvenc vzorčenja smo vrednosti koeficientov shranili v podatkovni blok vrednosti koeficientov. Iz tega bloka pri pogojih, določenih z razvitim algoritmom v okviru doktorske disertacije, vrednosti koeficientov prenesemo v digitalni filter.
Keywords: digitalna obdelava signalov, programabilni logični krmilnik – PLC, digitalni filtri, rekurzivni filtri, frekvenca vzorčenja
Published: 19.01.2017; Views: 1215; Downloads: 81
.pdf Full text (3,36 MB)

6.
Identifikacija in odprava napak v digitalnem modelu reliefa
Emir Mustafić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V predstavljenem diplomskem delu obravnavamo učinkovito zaznavo in odpravo napak v digitalnih modelih reliefa. Digitalni model reliefa izdelamo tudi iz podatkov laserskega daljinskega zaznavanja. Kot vsaka tehnologija, tudi ta prinaša možnost napak oziroma odstopanj. Naš cilj je bil te napake zaznati, oceniti in odpraviti. Za dosego tega cilja smo našteli in ovrednotili obstoječe postopke za glajenje podatkov ter ustrezne uporabili v implementaciji lastnega postopka odprave napak, izvedljivega s pomočjo namenskega grafičnega uporabniškega vmesnika.
Keywords: LiDAR, digitalni model reliefa, zaznava napak, digitalna obdelava signalov
Published: 06.09.2016; Views: 711; Downloads: 55
.pdf Full text (2,46 MB)

7.
MERJENJE RASTI RASTLIN S CENOVNO UGODNEJŠIM MIKROKRMILNIKOM
Danilo Majhenič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje sistem za nadzor rasti rastlin. Opisan sistem meri višino rastline na več lokacijah nad rastlino. Za meritev višine smo uporabili ultrazvočni (HCSR04) in infrardeča senzorja (Sharp GP2Y0A21Y in Sharp GP2Y0A02YK). Senzorje vodimo 80 cm nad rastlinami. Vodenje senzorjev in meritve smo izvedli z mikrokrmilnikom Arduino Mega. Izvedli smo 31 dni meritev in rezultate obdelali ter jih prikazali in komentirali. Predstavili smo izboljšave sistema in primernost za merjenje rasti rastlin.
Keywords: merjenje razdalje, ultrazvočni senzor, infrardeči senzor, obdelava signalov, mikrokrmilnik, rast rastlin
Published: 07.07.2016; Views: 925; Downloads: 125
.pdf Full text (4,93 MB)

8.
SAMOLETALNIK ZA OPRAVLJANJE KONSTRUKCIJE DIGITALNEGA MODELA POVRŠJA, TEMELJEČE NA ZAJETIH FOTOGRAFIJAH
Jernej Kranjec, 2015, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je pridobitev primernih zračnih fotografij za namen opravljanja konstrukcije digitalnega modela površja. Poudarek je na uporabi prostodostopnih potrošniških naprav, ki jih lahko sami razširimo za opravljanje želene funkcije. Magistrsko delo sestavlja več zaključenih enot. V prvi preverjamo primernost uporabe in možnost modifikacije kompaktnih potrošniških fotoaparatov za zajem zračnih posnetkov visoke ločljivosti. V drugi pripravljamo izvedbo samoletalnika za opravljanje poletov s pripravljeno fotografsko opremo, ki je preko preko vgrajenih računalniških in elektronskih sistemov zmožen avtonomnega leta. V tretji opravimo in ocenimo konstrukcijo digitalnega modela površja iz zajetih zračnih posnetkov.
Keywords: samoletalnik, obdelava signalov, vizualizacija podatkov, obdelava slik, digitalni model površja
Published: 14.10.2015; Views: 832; Downloads: 143
.pdf Full text (29,32 MB)

9.
Bližje-infrardeča spektroskopija na standardni računalniški mobilni napravi za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven
Simon Jurič, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Venepunkcija je eden izmed najbolj pogostih invazivnih posegov, ki ga opravlja medicinsko osebjo, v okviru katerega se lahko pojavi klinično stanje oteženega perifernega venskega dostopa. Ta za uspešnost odvzema venske krvi ali vstavitve venske kanile zahteva večkratne prepoznave primernih podkožnih ven in punkcije na perifernih delih telesa. Predlagane so bile številne izboljšave, ki bi zmanjšale število potrebnih punkcij (poskusov), med drugim vizualizacija oziroma prepoznava ven z uporabo bližnje-infrardeče spektroskopije kot najbolj perspektivna metoda, ki je že na voljo v obliki namenskih medicinskih naprav. Pomankljivosti zadnjih sta predvsem v njihovi ceni in omejeni mobilnosti. Porast uporabe in aplikativnost vse bolj napredne, zmogljive in cenovno dostopne mobilne tehnologije, mobilnih omrežij ter brezžičnih senzorjev sta v zadnjih letih vodila v številne inovacije na področju medicine in javnega zdravja ter posredno v razvoj novega področja, imenovanega m-zdravje. Doktorska disertacija obravnava problematiko učinkovitosti iskanja najboljših perifernih mest za odvzem venske krvi in predlaga izboljšavo v zasnovi nizkocenovnega modela za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven, ki temelji na bližnje-infrardeči spektroskopiji in ga je možno realizirati na standardni mobilni napravi. Disertacija povzema vse raziskovalne dejavnosti od zasnove modela, njegove realizacije v obliki prototipa, funkcionalne analize do ovrednotenja učinkovitosti na dveh praktičnih področjih uporabe. Predlagano aplikacijsko ogrodje in optimiziran model vizualizacije, ki temelji na iskanju in prepoznavi robov s pomočjo slikovnih filtrov razlike Gaussovih funkcij in Laplaceovi transformaciji Gaussovega filtra, omogočata brezstično vizualizacijo podkožnih ven na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android (različica vsaj 4.0). Rezultati ovrednotenja učinkovitosti in presoje sprejemljivosti prototipa (mVeinVision) kažejo potencialnost uporabe v izobraževanju in klinični praksi. Doktorska disertacija predstavlja znanstveno izhodišče za nadaljnje raziskave na področju nadgradnje trenutnega modela in njegove uporabe v praksi.
Keywords: mobilne aplikacije, bližnje-infrardeča spektroskopija, diagnostične naprave, izobraževanje, vrednotenje izvedljivosti, vrednotenje kakovosti, m-zdravje, venepunkcija, digitalna obdelava signalov
Published: 13.10.2015; Views: 1382; Downloads: 195
.pdf Full text (5,90 MB)

10.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Keywords: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Published: 12.04.2013; Views: 1794; Downloads: 189
.pdf Full text (9,56 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica