| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, master's thesis

Abstract: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Keywords: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Published: 28.07.2021; Views: 243; Downloads: 52
.pdf Full text (1009,46 KB)

2.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Keywords: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Published: 02.03.2021; Views: 509; Downloads: 71
.pdf Full text (848,04 KB)

3.
Cenovna diskriminacija na spletu z vidika Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Klara Jerman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vse več nakupov opravlja preko spleta. Spletno nakupovanje je v veliki meri preseglo tradicionalno nakupovanje zaradi številnih prednosti, ki so potrošniku na voljo. Za spletni nakup morajo potrošniki pred izvedbo nakupa posredovati spletnim ponudnikom osebne podatke, s katerimi se nakup izvede. Ob posredovanju osebnih podatkov se podane informacije pri spletnih ponudnikih zbirajo in hranijo, hkrati pa lahko ponudniki te podatke uporabijo za določanje prodajnih cen blaga in storitev, ponujenih preko spleta. Spletni ponudniki lahko na podlagi podatkov, ki jih pridobijo iz različnih virov, ugotovijo, koliko je posamezni potrošnik pripravljen plačati za določen proizvod in mu glede na to določijo ceno. Glede na potrošnikove osebne preference se cene istega proizvoda med seboj razlikujejo. Tej praksi rečemo cenovna diskriminacija. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) vsebuje številne določbe, ki se nanašajo na cenovno diskriminacijo. V zaključnem delu želim ugotoviti, ali se Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov nanaša tudi na spletno diskriminacijo cen in kakšne so posledice uporabljivosti te uredbe za področje spletne cenovne diskriminacije. V prvem delu diplomske naloge je opredeljena cenovna diskriminacija in njeni učinki na družbo glede na njen splošni negativni prizvok. Drugi del pa je osredotočen na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in njeno uporabljivost za cenovno diskriminacijo ter pravice, ki pripadajo posameznikom, katerih podatki se obdelujejo. V nalogi ugotavljam, da se pri praksi spletne cenovne diskriminacije pogosto obdelujejo osebni podatki, zaradi česar je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov še posebej uporabna. Spletni ponudniki morajo za obdelavo imeti zakonito podlago, sicer imajo potrošniki na voljo pravice, ki jim jih v primeru nezakonite obdelave podatkov zagotavlja Uredba. Slednja se ne more uporabiti v primeru, ko spletni ponudniki cenovno ne diskriminirajo na podlagi obdelave osebnih podatkov, ampak so različne cene posledica bolj objektivnih dejavnikov, kot so denimo cene ostalih ponudnikov na trgu. Nazadnje ugotavljam tudi, da lahko cenovna diskriminacija kljub njenemu negativnemu prizvoku, pomeni korist tako za ponudnike kot tudi potrošnike, zato bodo morali biti zakonodajalci v prihodnje pri pripravi predpisov, ki bodo omejevali cenovno diskriminacijo, pazljivi, da je ne bi prekomerno omejili.
Keywords: spletna cenovna diskriminacija, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, obdelava podatkov, osebni podatki
Published: 24.09.2018; Views: 1248; Downloads: 141
.pdf Full text (559,53 KB)

4.
ZAGOTAVLJANJE VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV V INFORMACIJSKIH SISTEMIH V ZAVAROVALNICAH
Sabina Velički, 2016, master's thesis

Abstract: Za varnost osebnih podatkov v organizacijah je potrebno poslovne procese in sisteme prilagoditi tako, da bomo lahko dosledno varovali ta hip »najbolj vroče blago na trgu«, kot osebne podatke mnogi radi poimenujejo. Da lahko delujemo skladno in po vseh predpisih, je osnova za vpeljavo varstva osebnih podatkov dobra varnostna politika in pravila, katera veljajo za vse udeležence v procesu, od najbolj presprostih uporabnikov do vodstvenih delavcev in uprav organizacij. Vpeljava informacijske varnosti ni projekt, ki se zaključi, temveč proces, ki se mora nenehno izboljševati. Kako ta proces vpeljemo, kateri so najprimernejši standardi in kaj pomenijo osebni podatki v zavarovalništvu, bomo predstavili v tej raziskovalni nalogi. Ogledali si bomo model vpeljave in primer v zavarovalništvu, primere aplikacijske podpore in varovanje osebnih podatkov ter informacijsko varnost v nekaterih slovenskih zavarovalnicah. Izvedli bomo tudi analize teh primerjav.
Keywords: Zakon o varstvu osebnih podatkov, Informacijska varnost, ISO/IEC27001, Obdelava osebnih podatkov, Informacijski sistem, Nadzor nad osebnimi podatki
Published: 12.09.2016; Views: 929; Downloads: 131
.pdf Full text (2,47 MB)

5.
UPRAVLJANJE OSEBNIH PODATKOV PRI MOBILNEM OPERATERJU
Jaka Erjavec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so raziskana določila in zahteve Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v zvezi z izvajanjem obdelave in hrambe osebnih podatkov znotraj informacijskega sistema neimenovanega mobilnega operaterja. Zagotavljanje zakonske skladnosti je na prvi pogled morda videti kot enostavno opravilo, ki pa se z večjim številom modulov informacijskega sistema prelevi v zahtevnejše, v praksi pogosto težko obvladljivo opravilo. V diplomskem delu je najprej izvedena analiza trenutnega stanja skladnosti z zakonodajo v opisanem okolju. V nadaljevanju pa so podani konceptualnimi predlogi rešitev za posamezne module informacijskega sistema, zajem revizijskih sledi iz izvornih sistemov v centralni sistem za hrambo revizijskih sledi in za pripravo obrazcev za poizvedovanje nad hranjenimi revizijskimi sledmi.
Keywords: osebni podatki, obdelava, Zakon o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-1, informacijski sistem, revizijske sledi, centralni sistem za hrambo revizijskih sledi
Published: 30.01.2013; Views: 1199; Downloads: 88
.pdf Full text (1,17 MB)

6.
MODEL VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV V MALEM PODJETJU
Aida Mujić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava varovanje osebnih podatkov in bo razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in analitični. Medtem ko bom v prvem delu skozi teorijo razložila varovanje osebnih podatkov, način zbiranja in obdelave, način shranjevanja osebnih podatkov ter sankcije za kršitev le–teh, pa bo v drugem delu prikazan analitični del kot analiza opravljene ankete med zaposlenimi v treh različnih podjetjih. Anketo bo podprl tudi model večkriterijskega ocenjevanja DEXi.
Keywords: Osebni podatki, kršitve, katalog zbirke osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, večkriterijski model ocenjevanja, DEXi
Published: 06.03.2012; Views: 2066; Downloads: 149
.pdf Full text (695,18 KB)

7.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Suzana Dražnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obdelano eno od področij delavčeve zasebnosti in sicer varstvo osebnih podatkov. V uvodnem delu je prikazana umestitev pravice do varstva osebnih podatkov v širši sistem pravice do zasebnosti ter pojasnjeni nekateri osnovni pojmi obravnavanega področja, kot so osebnostne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti, informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov. Namen tega pisanja je celovito predstaviti ureditev varstva osebnih podatkov delavca tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Cilj razmišljanja je ugotoviti, ali je slovenska ureditev omenjenega področja ustrezna. Poudarek je na pravicah in dolžnostih delodajalca kot upravljavca osebnih podatkov ter na varstvu osebnih podatkov delavcev pri obdelovanju njihovih podatkov, ki izhaja iz zakonodaje. V nadaljevanju naloge je obravnavanje različnih tehnoloških sredstev nadzora in s tem pridobivanja osebnih podatkov, katerih uporaba narašča. V okviru tega je obravnavano področje video nadzora, biometrije ter pametnih kartic. V diplomski nalogi so nadalje navedeni zahtevki s katerimi razpolaga posameznik oziroma delavec v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Predstavljen je tudi nadzor nad spoštovanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu. Na koncu diplomskega dela sledi še kratek prikaz ureditve varovanja zasebnosti in osebnih podatkov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Zvezni republiki Nemčiji. V zaključku se ugotavlja, da je nacionalna zakonodajna ureditev problematike varstva osebnih podatkov ustrezno usklajena z zavezujočo mednarodno ureditvijo, sodobna in napredna ter ustrezno ščiti pravice delavca. Vendar pa področje osebnih podatkov kot tudi širše zasebnosti v delovnem pravu ni urejeno sistematično, ampak s področno zakonodajo, zato lahko prihaja do kolizije med zakoni in posledično do pravnih praznin. Smotrno bi bilo sprejeti poseben zakon, ki bi samostojno urejal zasebnost na delovnem mestu.
Keywords: delovno razmerje, zasebnost, osebni podatek, mednarodni dokumenti, zakonsko urejanje v Sloveniji, upravljavec osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, evidenca osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, video nadzor, biometrija, pametne kartice, nadzorni organ.
Published: 27.10.2011; Views: 4579; Downloads: 541
.pdf Full text (479,68 KB)

8.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV PRI UPORABI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
Matevž Kmetec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko varstva osebnih podatkov pri uporabi sodobne informacijske tehnologije s pravnega vidika. Uvodoma pojasnjuje izhodišča pravice do varstva osebnih podatkov skozi njen izvor in zgodovinski razvoj. Umesti jo v širši pravni red mednarodne skupnosti in Evropske unije ter v nacionalni pravni okvir. Zanimajo nas pravni izzivi, ki jih na tem področju prinaša uporaba različnih oblik informacijske tehnologije. Izmed mehanizmov za zaščito osebnih podatkov se izpostavlja sodno varstvo v različnih oblikah glede na različne situacije in intenzitete morebitnih kršitev. S hitrim razvojem informacijske tehnologije se širijo nevarnosti za zlorabo osebnih podatkov, od katerih je nekaj predstavljenih v zaključnem delu. V nalogi je poudarjeno, da je varnost osebnih podatkov posameznika v veliki meri odvisna od njega samega, zato so predstavljeni tudi nekateri ukrepi in opozorila.
Keywords: osebni podatki, internet, sodno varstvo, spletna socialna omrežja, informacijska tehnologija, informacijska zasebnost, zloraba osebnih podatkov, določen posameznik, določljiv posameznik, obdelava osebnih podatkov
Published: 23.03.2010; Views: 4613; Downloads: 934
.pdf Full text (473,67 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica