SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 104
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
SPREMEMBA DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V NEMČIJI V LETU 2008 IN MOŽEN VPLIV NA POSLOVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ
Rado Sodin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Prejšnji davčni reformi v Zvezni Republiki Nemčiji v letu 2000 ni popolnoma uspelo doseči njenih ciljev, zato je Zvezna Republika Nemčija v letu 2008 speljala novo davčno reformo. Podjetniška davčna reforma 2008 je najbolj obsežna davčna reforma zadnjih let v Zvezni Republiki Nemčiji. Z spremembo davčne zakonodaje bodo pridobila predvsem podjetja, hkrati z njo pa tudi celotno nemško gospodarstvo. V delu so predstavljene splošne značilnosti davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji oziroma so predstavljene spremembe, ki so se na tem področju zgodile v letu 2008, prav tako pa je v tem delu bila prikazana primerjava z davčno zakonodajo, ki je veljala do trenutka izvedene reforme. Nato sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčitve v Zvezni Republiki Nemčiji. Sprva je predstavljeno znižanje splošne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, čemur sledi prikaz stimulativnega zadrževanja dobičkov v podjetju. Pri navedenem so prikazani načini različnega obdavčevanja zadržanega dobička pravnih oseb, saj je cilj Zvezne Republike Nemčije na tem področju, čim večje akumuliranje dobičkov posameznega podjetja. Sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčevanja dohodkov iz kapitala, kjer je največja pozornost namenjena vpeljavi delnega dohodkovnega postopka. Predstavljeni so tudi razni ukrepi na področju davka od dohodkov pravnih oseb, kot je npr. predstavitev uvedbe investicijske olajšave za določena osnovna sredstva. Nadalje smo se osredotočili na vpeljavo obrestne omejitve v davčni sistem Zvezne Republike Nemčije, kjer je govora o omejitvi davčno priznanih obresti iz financiranja. Navedenemu sledi analiziranje sprememb na področju delne odtujitve podjetja, investicijske davčne zakonodaje ter sprememb na področju obrtnega davka. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena gospodarska navezanost Republike Slovenije na gospodarstvo Zvezne Republike Nemčije, primerjava obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb med državama ter analiziran vpliv sprememb nove davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji na slovenska podjetja. V našem diplomskem delu smo prikazali, da je podjetniška davčna reforma 2008 v Zvezni Republiki Nemčiji mnogo konkurenčnejša od prejšnje obdavčitve. Celotna davčna reforma je razbremenila nemško gospodarstvo, s čimer je cilj podjetniške davčne reforme 2008, davčna razbremenitev nemških podjetij in povečanje plačevanja davka od dobička, bližje kot pa kadarkoli do sedaj. Vendar kljub temu menimo, da ne bo drastično pritegnila novih investitorjev v investiranje v nemško gospodarstvo.
Keywords: Podjetniška davčna reforma 2008, davčna reforma, Nemčija, Slovenija, davek od dohodkov, obdavčitev
Published: 17.06.2009; Views: 2391; Downloads: 245
.pdf Full text (457,97 KB)

2.
DRŽAVNE SPODBUDE ZA RAZVOJ TRGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI
Ines Štampar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tvegani kapital predstavlja kapitalske vložke v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja. Kapitalski vložek ni dolžniški vir, ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki v primeru propada podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Slovenija je v različnih primerjalnih analizah, glede poslovnega okolja za delovanje skladov tveganega kapitala, na repu evropskih držav. Državni zbor Republike Slovenije je za izboljšanje stanja na tem področju, septembra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča uveljavitev davčnih olajšav v zvezi z naložbami tveganega kapitala, ki so bile uzakonjene v okviru reforme slovenskega davčnega sistema v letu 2006. Slovenija je s tem naredila prve pozitivne korake k razvoju trga tveganega kapitala. Tako na ponudbeni strani kot tudi na povpraševalni strani obstajajo potenciali, ki bi jih morala Slovenija še izkoristiti.
Keywords: tvegani kapital, lastniški kapital, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli, semenski kapital, zagonski kapital, kapital za razširitev, obdavčitev naložb tveganega kapitala, javna družba tveganega kapitala
Published: 26.02.2010; Views: 1639; Downloads: 161
.pdf Full text (2,03 MB)

3.
SPECIFIČNOST RAČUNOVODSTVA IN OBDAVČITVE GASILSKIH ZVEZ IN PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV V SLOVENIJI
Marta Žnidarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Gasilstvo na slovenskem ima že 140 — letno tradicijo, vse od takrat je glavni cilj njihovega delovanja pomagati ljudem ob vseh vrstah naravnih in drugih nesreč. Diplomska naloga proučuje specifičnost računovodstva in obdavčitve Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji. Tako smo v diplomskem delu, najprej opredelili delovanje Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji v skladu z Zakonom o društvih ter Zakonom o gasilstvu. Z Zakonom o društvih je določena ustanovitev, organizacija ter delovanje društva, v Zakonu o gasilstvu pa so opredeljeni cilji in naloge Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev. Društva uvrščamo med nepridobitne organizacije, katerih cilj ni ustvarjanje dobička, temveč zadovoljevanje določenih družbenih potreb. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Najvišji organ društva je skupščina, katero sestavljajo vsi člani. Po Zakonu o gasilstvu so gasilske organizacije Prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, katerih osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva. Gasilska dejavnost se financira iz proračuna Republike Slovenije in občin, sredstev zavarovalnic in gospodarskih družb, dohodkov iz lastnih dejavnosti, prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb. Tukaj se začne presoja o tem ali predstavlja ustvarjeni prihodek v društvu pridobitno ali nepridobitno dejavnost. Društva, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno. Računovodske rešitve v Gasilskih zvezah in Prostovoljnih gasilskih društvih, kot način vodenja poslovnih knjig, ter sestavo letnih poročil določa Slovenski računovodski standard 33. Na koncu obračunskega obdobja mora vsako društvo izdelati letno poročilo, katero sestavljajo bilanca stanja in izkaz poslovnega izida z pojasnili. Poročilo obravnava in sprejme najvišji organ društva — zbor članov. Društvo je kot pravna oseba oproščeno plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti. Ne glede na to, ali opravlja samo nepridobitno dejavnost, pa mora društvo do predpisanega roka oddati obračun davka od dohodka pravnih oseb. Zaradi nepoenotene zakonodaje prihaja do različnih izkazovanj pridobitne in nepridobitne dejavnosti, in sicer se na eni strani upošteva Zakon o društvih in Slovenske računovodske standarde, na drugi pa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, kateri natančno opredeljuje pridobitno in nepridobitno dejavnost, vendar neusklajeno z Zakon o društvih.
Keywords: društvo, Gasilska zveza, Prostovoljno gasilsko društvo, računovodenje društev, obdavčitev društev, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida.
Published: 04.12.2009; Views: 3115; Downloads: 447
.pdf Full text (360,50 KB)

4.
PROBLEMATIKA DAVČNIH ODTEGLJAJEV S PRIMEROM V KOVINSKO-PREDELOVALNEM PODJETJU
Manuela Maršič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu diplomskega dela smo najprej na kratko predstavili davčne odtegljaje, čemur je sledila podrobnejša proučitev zakonskih in drugih aktov, ki urejajo področje obdavčitve dohodkov z virom v Sloveniji. Nato smo bralce seznanili s področji davčnih odtegljajev ter s problematiko v povezavi z njimi, s katero se srečujejo kovinsko-predelovalna podjetja pri nas. Za zaključek smo na praktičnem primeru prikazali, kakšen vpliv imajo davčni odtegljaji na poslovno odločanje.
Keywords: davčni odtegljaj, obresti, mednarodne konvencije, dvojna obdavčitev, kovinsko-predelovalno podjetje, svetovni dohodek, dohodki z virom v Sloveniji
Published: 27.11.2009; Views: 1503; Downloads: 354
.pdf Full text (489,05 KB)

5.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN GOZDARSKE DEJAVNOSTI
Bernarda Seršen Berič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Področje mojega raziskovalnega dela je dohodninska zakonodaja in njen vpliv na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah v Sloveniji. Kmetijstvo je še vedno glavni vir dohodka ljudi na podeželju. Podeželje v najbolj splošnem pomenu besede razumemo kot prostor in način življenja zunaj mest. V Sloveniji v podeželska območja sodi 90 % ozemlja, na podeželju pa prebiva 57,2 % vsega prebivalstva. Gledano vsestransko ima Slovenija s kmetijskega vidika zelo težke, hkrati pa tudi zelo pestre pridelovalne razmere. Razgiban ter razčlenjen relief, nadmorska višina in z njo povezane neugodne klimatske razmere, oddaljenost in otežen dostop do kmetij, starostna in lastniška struktura, vse to so tisti dejavniki, ki na pomembnem deležu slovenskega ozemlja ovirajo in otežujejo uspešen razvoj kmetij. Raziskavo sem osredotočila na glavne vire dohodka in namenila poudarek pri pomenu spremljanja dohodkovnega položaja na slovenskih kmetijah, možnost njihovega preživetja glede na težke naravne danosti pridelave oziroma kmetovanja. Izpostavila sem vlogo in pomen zakonodaje ter državne pomoči. S tem sem opredelila osnovne cilje, ki se pojavljajo kot pomoč pri ohranjanju in razvoju kmetij. Predstavila sem različne vrste ugotavljanja dohodka na kmetiji. Za uspešno gospodarjenje na kmetijah je potrebno večji poudarek nameniti spremljanju dohodkovnega položaja kmetij. Poznavanje ekonomskega položaja kmetij je bilo v preteklosti izjemno slabo, nujno pa je potrebno za argumentirano vodenje kmetijske politike. Predpostavljam, da se bo denarna pomoč države povečevala, sicer lahko pričakujemo drugačno podobo podeželja, predvsem lahko nekateri predeli Slovenije ostanejo nenaseljeni in pozabljeni. Zakon o dohodnini — ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2007 je kljub vrsti pozitivnih sprememb za kmetovalce še vedno preveč obremenilen. Novi sistem obdavčitve ne sme poslabšati dohodkovnega položaja kmetij, davčna osnova pa v nobenem primeru ne sme biti višja od dejanskega dohodka na kmetiji. Pri pripravi podatkov in sami analizi sem se omejila na spremembe zakona o dohodnini osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so nastale vse do trenutka mojega diplomskega dela.
Keywords: kmetijstvo, dohodek, osnovna dejavnost, obdavčitev, katastrski dohodek, subvencije, dohodnina
Published: 14.12.2009; Views: 3145; Downloads: 273
.pdf Full text (346,29 KB)

6.
STATUSNE SPREMEMBE PRI PODJETNIKU POSAMEZNIKU
Mateja Zadravec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo statusne spremembe podjetnika posameznika, in sicer nadrobno proučujemo statusno preoblikovanje podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo. Statusno preoblikovanje predstavljamo tako teoretično kot tudi praktično, in sicer iz statusnega, davčnega in računovodskega zornega kota. Pred nadrobno predstavitvijo statusnega preoblikovanja je predstavljen status podjetnika posameznika in status družbe z omejeno odgovornostjo. Za oba obravnavana gospodarska subjekta prikazujemo potek knjigovodenja in njuno obdavčitev, iz slednjega pa je izdelana tabela primerjave med samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo. S praktičnim primerom skušamo podkrepiti teoretični vidik statusnega preoblikovanja in spoznati, ali se teorija ter praksa na tem področju izpodbijata. Primer prikazuje enega pomembnih razlogov, ki podjetnika privede do statusnega preoblikovanja, in celoten postopek, ki ga je potrebno izvesti, da podjetje samostojnega podjetnika postane podjetje družbe z omejeno odgovornostjo.
Keywords: samostojni podjetnik posameznik, družba z omejeno odgovornostjo, računovodstvo, obdavčitev, preoblikovanje, presečni dan, davčno nevtralen prenos
Published: 16.07.2010; Views: 2200; Downloads: 453
.pdf Full text (12,65 MB)

7.
PRIMERJALNOPRAVNA ANALIZA OBDAVČITVE DOBIČKA PRAVNIH OSEB V IZBRANIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Gregor Brajovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Priča smo nenehnim razpravam o davčni politiki Republike Slovenije, njeni učinkovitosti, preobremenjenosti gospodarstva z davki, primerjavah z drugimi državami... Vse to so zelo odmevne in aktualne teme slovenskega vsakdana, ki jim nikakor ni videti konca. Problem se najverjetneje skriva v dinamičnem dogajanju na svetovnem trgu in v pomembnosti davkov za državo z vidika vključenosti v svetovne tokove, s tem zagotavljanju dovolj velike donosnosti in obenem zagotavljanju pogojev konkurenčnosti domačega gospodarstva. Ti dve kategoriji se med seboj največkrat izključujeta in predstavljata svojevrsten izziv vsaki državi. Preprostih in absolutnih rešitev na tem področju ni mogoče pričakovati. Pa vendar diplomska naloga podaja nekaj jasnih izhodišč za potavitev smernic reševanja tega problema. Poudarek je predvsem na davčnih olajšavah, oprostitvah, pravni varnosti sistemov obdavčitve in različnih modelih sistema davka na dobiček v izbranih državah. Osredotočenost na davčno osnovo in podrobna analiza njenih elementov, ob upoštevanju trenutnega stanja gospodarstva, lahko odločilno prispeva k izboljšavi obstoječe ureditve davka na dohodke pravnih oseb. Ob analizi ekonomskih in pravnih vidikov problematike ter upoštevaju vključenosti Slovenije v evropske tokove lahko spoznamo globino in obsežnost obravnavane tematike. V nalogi se osredotočam izključno na davek od dohodkov pravnih oseb, ki predstavlja le del našega davčnega sistema. Njegovo učinkovitost, pravno varnost, izdatnost in druge lastnosti sistema davka od dohodkov pa poskušam okvirno primerjati z izbranimi državami.
Keywords: Davek, obdavčitev pravnih oseb, davčna stopnja, učinkovitost, pravna varnost, primerjava
Published: 15.12.2009; Views: 1887; Downloads: 288
.pdf Full text (651,07 KB)

8.
DAVČNI VIDIK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Andreja Počivavšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Statusno preoblikovanje družb je urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon deli statusna preoblikovanja na formalna in materialna. Pri formalnem statusnem preoblikovanju gre za spremembo pravnoorganizacijske oblike, pri kateri se premoženjska struktura družbe ne spreminja. Pri materialnih statusnih preoblikovanjih gre za preoblikovanje premoženja nosilca gospodarske družbe, kjer se prenaša celotno ali del premoženja na drugo gospodarsko družbo. Med materialna statusna preoblikovanja ZGD-1 uvršča združitev, delitev in prenos premoženja. Obliki združitve sta spojitev in pripojitev, delitev pa se lahko opravi z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo. Statusna preoblikovanja so samostojna pravna veja, za katera veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od splošnih pravil korporacijskega prava. Materialna statusna preoblikovanja imetnikom deležev omogočajo, da brez postopka likvidacije in nove ustanovitve prestrukturirajo podjetniško strukturo družbe. Kot vrsta materialnega statusnega preoblikovanja je tudi statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov, ki omogoča fizični osebi, da svoje podjetniško organizirano premoženje preoblikuje v statusno obliko kapitalske družbe. Obdavčitev statusnih preoblikovanj sledi osnovnemu načelu davčne nevtralnosti. Davčna obveznost na ta način ostane enaka kot je bila pred statusnim preoblikovanjem.
Keywords: Ključne besede: statusno preoblikovanje, korporacijsko pravo, premoženje, pravnoorganizacijska oblika, gospodarska družba, samostojni podjetnik, obdavčitev, davčna nevtralnost
Published: 14.12.2009; Views: 4437; Downloads: 664
.pdf Full text (352,73 KB)

9.
OBDAVČITEV OBNOVLJIVIH IN NEOBNOVLJIVIH VIROV ENERGENTOV
Petra Malajner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava sistem obdavčitve obnovljivih in neobnovljivih virov energije. Predstavljene so možnosti pridobitve ekoloških subvencij za obnovljive vire energije in morebitne davčne olajšave. Zakoni v Sloveniji ne predvidevajo davčnih olajšav za energente, razen za raziskave in razvoj. Spodbude so možne v obliki subvencij, ki jih podeljuje Ekosklad in investiranja iz zasebnega sektorja. Ekosklad podeljuje nepovratna finančna sredstva in kredite s subvencionirano obrestno mero. Za obnovljive vire energije ni predvidenih nobenih obdavčitev, razen DDV. Za neobnovljive vire energije imamo obdavčitev ogljikovega dioksida, trošarine in davek na dodano vrednost. Država s temi davki oblikuje cene posameznih energentov in določa njihovo višino ter tako oblikuje porabo določenega energenta. Opredeljene so tudi različne teorije energetskih davkov, kot sta Pigujev in Coasejev model energijskih davkov. V kjotskem protokolu je uporabljen Coasejev model obdavčitve, ki ni prinesel veliko izboljšanja, zato se spet obračajo k Pigujevemu modelu. Na koncu diplomskega dela je podana kritična ocena slovenske obdavčitve energentov in subvencij za obnovljive vire.
Keywords: Ključne besede: obdavčitev, subvencije, DDV, obnovljivi, neobnovljivi viri energije, trošarina, onesnaževanje.
Published: 19.08.2010; Views: 2408; Downloads: 229
.pdf Full text (770,83 KB)

10.
UREDITEV IN OBDAVČITEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI
Žaklina Kosanec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Obravnavali smo ureditev in obdavčitev študentskega dela v Sloveniji ter slovensko študentsko delo in obdavčitev primerjali z posameznimi tujimi državami. Študentsko delo v Sloveniji ima pomembno vlogo, saj se ga poslužuje večina študentov. Z študentskim delom si študentje nemalokrat olajšajo finančni položaj študija ter si nabirajo praktične izkušnje. Po drugi strani, pa si s tovrstnim delom tudi podaljšajo čas študija. Študentsko delo v Sloveniji ima v primerjavi z izbranimi tujimi državami privilegiran položaj in sicer z davčnega vidika, kakor tudi z vidika plačevanja posameznih prispevkov in zavarovanj. V proučevanih tujih državah (Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija) ima besedna zveza študentsko delo drugačen pomen kot pri nas, saj so študentje izenačeni z ostalimi zaposlenimi, s katerimi skupaj tvorijo enoten trg dela. Študentje v tujini za opravljeno delo plačujejo davek na dohodek, poleg tega se jim opravljeno delo šteje v delovno dobo. Po zaključku študija predstavljajo enako konkurenčno delovno silo kot preostali trg dela. Z primerjavo študentskega dela pri nas in v izbranih tujih državah smo ugotovili, da smo ena izmed redkih držav, katera ima študentsko delo urejeno popolnoma ločeno od ostalega rednega zaposlovanja v državi. Primerjava je pokazala tudi, da je davčni vidik in vidik plačevanja posameznih prispevkov ter zavarovanj za študente v Sloveniji ugodnejši, kot so ga deležni študentje v izbranih tujih državah.
Keywords: študentsko delo, ureditev študentskega dela, obdavčitev študentskega dela, študent, agencija za posredovanje študentskega dela, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija
Published: 25.08.2010; Views: 2683; Downloads: 479
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica