1. Mnenje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru o delu občinskih redarjev : magistrsko deloMartina Dežman, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava mnenje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru o delu občinskih redarjev, ki predstavljajo pomemben del lokalnega varnostnega sistema. V teoretičnem delu naloga zajema zgodovinski razvoj občinskega redarstva v Sloveniji, zakonsko ureditev, strukturo in pooblastila občinskih redarjev, njihovo strokovno usposabljanje ter nadzor nad njihovim delovanjem. V empiričnem delu pa je predstavljena raziskava, izvedena med študenti Fakultete za varnostne vede, s katero smo želeli ugotoviti njihovo stopnjo seznanjenosti z delom občinskih redarjev, podporo, ki jo izkazujejo njihovemu delovanju, ter stopnjo zadovoljstva s posameznimi vidiki njihovega dela.
Rezultati raziskave kažejo na zmerno raven podpore in zadovoljstva študentov z delom občinskih redarjev, hkrati pa tudi na nizko stopnjo seznanjenosti z njihovimi nalogami in pooblastili. Anketiranci so izrazili največje zadovoljstvo pri vidikih, kot so nepristranskost obravnave in pripravljenost redarjev za pomoč, medtem ko so bili najmanj zadovoljni z njihovo prisotnostjo na terenu in reševanjem problemov v lokalni skupnosti. Večina študentov ni naklonjena podelitvi dodatnih pooblastil, ki trenutno sodijo v izključno pristojnost policije, občinskim redarjem. Ugotovitve nakazujejo potrebo po večji prepoznavnosti občinskega redarstva, izboljšanem usposabljanju in tesnejšem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Keywords: občinsko redarstvo, lokalne skupnosti, pristojnosti, magistrska dela
Published in DKUM: 03.07.2025; Views: 0; Downloads: 50
 Full text (2,83 MB) |
2. Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana v Mestno policijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEdin Kvrgić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (MR MOL) v Mestno policijo se pojavlja kot pomembna tema v kontekstu zagotavljanja splošne ravni varnosti in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev samega mesta. Mestno redarstvo se že danes sooča z mnogimi izzivi na področju varnosti, hkrati pa predstavlja pomemben varnostni subjekt na lokalni ravni. Glavni cilj preoblikovanja v Mestno policijo je povečati pooblastila, razširiti pristojnosti ter izboljšati organizacijsko učinkovitost redarstva, s čimer bi MR MOL postala še bolj aktiven partner pri vzdrževanju ali dvigu ravni splošne varnosti. Za preoblikovanje je že delno zagotovljena pravna podlaga v Zakonu o glavnem mestu, ki opredeljuje poseben status Ljubljane kot glavnega mesta Republike Slovenije in ki v svojih določbah tudi omogoča način financiranja novonastale službe. Drugi in glavni korak predstavlja širitev zakonodaje predvsem z razširitvijo določb Zakona o občinskem redarstvu ali uvedbo popolnoma novega zakona z namenom uvedbe obsežnejših pristojnosti in pooblastil bodoči Mestni policiji. Organizacijsko prestrukturiranje bi zahtevalo uvedbo novih oddelkov z jasno opredeljenimi nalogami, kot so preiskovanje kaznivih dejanj, krvnih deliktovin drugih specializiranih nalog. Analiza primerjalnih podatkov kaže, da MR MOL že danes izvaja več ukrepov po Zakonu o javnem redu in miru v primerjavi z drugimi medobčinskimi redarstvi, kljub omejenim kadrovskim virom. PU Ljubljana, ki ima precej več zaposlenih in se ukvarja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi nakazuje na dejstvo, da MR MOL kljub manjši kadrovski kapaciteti uspešno pokriva pomemben del nalog zadanih v zakonodaji. Podpora preoblikovanju v Mestno policijo je bila izražena preko ankete izvedene med zaposlenimi v MR MOL, katere rezultati kažejo na to, da večina anketiranih podpira spremembo organizacijske strukture. Kljub temu so zaposleni izrazili zadržke glede prevzemanja nekaterih zahtevnejših nalog, kot so preiskovanje krvnih in spolnih deliktov ter premoženjskih kaznivih dejanj. Preoblikovanje kot takšno bi posledično zahtevalo obsežno izobraževanje in usposabljanje, z namenom pridobitve potrebnih znanj in spretnosti za učinkovito izvajanje nalog nove organizacije. Mestna policija bi lahko z izboljšano organizacijsko strukturo, širšimi pooblastili ter večjo avtonomijo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti v Ljubljani. Takšno preoblikovanje bi prineslo še globjo povezanost z lokalno skupnostjo, ki jo Mestno redarstvo že zdaj uživa med prebivalci ter boljšo odzivnost na varnostne izzive in s tem tudi povečanje splošnega občutka varnosti med prebivalci prestolnice.
Keywords: občinsko redarstvo, mestna policija, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 59
Full text (1,48 MB) |
3. Občinski program varnosti kot strateški dokument za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnostiŠtefan Gostič, 2007, published professional conference contribution Keywords: občinsko redarstvo, občinski program varnosti, javna varnost, javni red in mir, varnost javnega prostora, kvaliteta javnega prostora, ocena varnostnih razmer, redarska služba, policija, policijsko sodelovanje, partnerstvo
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 142; Downloads: 13
Full text (654,48 KB) |
4. |
5. Primerjava pooblastil in prisilnih sredstev vojaške policije, pravosodne policije in občinskega redarstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDominika Jeromel, 2022, undergraduate thesis Abstract: Vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo spadajo med represivne organe. Za uspešno opravljanje nalog imajo vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo določena pooblastila, v sklopu katerih imajo pravico do uporabe prisilnih sredstev. Prisilna sredstva morajo uporabiti v skladu z načeli, saj posežejo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Uporabiti morajo najmilejše prisilno sredstvo, kadar je to mogoče, prenehajo ga uporabljati takoj, ko prenehajo veljati razlogi za uporabo. Če je le mogoče, pred vsako uporabo prisilnega sredstva osebo opozorijo.
V diplomski nalogi so predstavljena pooblastila in prisilna sredstva, ki jih lahko predstavljeni organi uporabljajo pri izvajanju nalog. Opisan je tudi potek, kako se predstavljeni organi usposabljajo za pridobitev poklica in pooblastil ter prisilnih sredstev. Vsak organ mora na vsake toliko let svoje zanje obnavljati in se izpopolnjevati. Pooblastila se lahko uporabljajo v primerih, ki jih določa zakon, in samo na način, ki ga določata zakon in ustrezen podzakonski akt. Vsako pooblastilo posega v določeno človekovo pravico ali svoboščino (Žaberl, 2009).
Analizirali smo zakonodajo in drugo literaturo ter ugotovili, da imata pravosodna policija in vojaška policija enaka prisilna sredstva, medtem ko jih ima občinsko redarstvo bistveno manj, saj več oziroma hujših prisilnih sredstev ne potrebuje za nemoteno opravljanje svojega dela. Vsi organi morajo pri uporabi prisilnih sredstev upoštevati načela za uporabo prisilnih sredstev, da ne pride do nezakonite – napačne uporabe prisilnih sredstev. Na koncu smo ugotovili, da imajo vsi trije organi ravno dovolj pooblastil za uporabo prisilnih sredstev.
Keywords: represivni organi, izvajanje nalog, pravosodna policija, občinsko redarstvo, prisilna sredstva, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.01.2023; Views: 725; Downloads: 148
Full text (716,75 KB) |
6. Primerjava zaupanja v delo policije in občinskega redarstva prebivalcev Mestne občine Kranj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaša Šefer Janc, 2022, undergraduate thesis Abstract: Tematika zaključnega dela se nanaša na zaupanje prebivalcev Mestne občine Kranj v delo policije in občinskega redarstva. Zaupanje v delo policije lahko ljudje izrazijo v javnomnenjski raziskavi »Ocene in stališča prebivalcev Slovenije o delu policije«. Anketni vprašalnik in poročilo pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve, tovrstna raziskava pa se izvaja od leta 2016. Zadnji rezultati so bili objavljeni leta 2021 in glede na pretekle kažejo upad zaupanja ljudi v delo policije. V preteklih treh letih so bili sprejeti nekateri ukrepi za zajezitev virusa covid-19 (policijska ura, nošenje mask, prepoved gibanja med občinami, PCT pogoj). Med prebivalstvom je to povzročilo nestrinjanje, ki je bilo izraženo tudi na številnih protestih. Večino sprejetih ukrepov je izvajala policija in si zaradi mnenja nekaterih, da preveč posegajo v osebno svobodo, pridobila ogromno nezaupanja, kar je najverjetneje vplivalo na rezultate v povezavi z zaupanjem v njihovo delo. Nekatere izmed sprejetih ukrepov so poostreno nadzirali tudi občinski redarji. Redarstvo je v zadnjih letih pridobilo nekoliko več pooblastil, zato jih včasih neuradno poimenujemo tudi občinska policija. Glede na to, da se sistematične javnomnenjske raziskave o zaupanju javnosti v delo občinskega redarstva zaenkrat še ne izvajajo, njihovo delo pa postaja čedalje bolj podobno policijskemu, smo v zaključnem delu raziskali to področje. Po analizi podatkov smo ugotovili, da obstaja razlika v zaupanju v delo policije in redarstva s strani prebivalcev MOK, da prebivalci ne menijo, da je sodelovanje med policijo in redarstvom ključno pri zagotavljanju reda in miru ter varnosti, da obstaja povezanost med kaznovanostjo prebivalcev MOK s strani policije in s strani redarstva v obdobju zadnjih 5 let ter da obstaja povezanost med mnenjem prebivalcev MOK o ustreznosti pooblastil redarstva in ustreznosti pooblastil policije.
Keywords: občinsko redarstvo, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2022; Views: 541; Downloads: 85
Full text (1,87 MB) |
7. Delo redarjev in ozaveščenost prebivalcev Bohinja s storitvami občinskega redarstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnja Lužnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na nacionalno-varnostni subjekt, ki v tem primeru predstavlja poklic redarstva. Vsako redarstvo posebej pa je označeno kot občinsko, medobčinsko ali mestno redarstvo, glede na velikost in lastnosti, ki jih ima. Osredotočili se bomo na medobčinsko redarstvo Bled, Bohinj in Železniki, oziroma natančneje, delovanje le-tega na območju Bohinja in ozaveščenost tamkajšnjih prebivalcev o pooblastilih, ki jih ti posedujejo na splošno in v okoliščinah, ki so bile, in so v določeni meri, aktualne še danes. S tem se želimo navezati na različne okoliščine, kot je stanje zaradi covid-19 in posledic, ki jih omenjeni virus prinaša. Glede na okoliščine, so raziskave razdeljene na obdobja z namenom, da ugotovimo, kaj je glavni problem na tem območju, kateri so tisti prekrški, ki so najbolj pogosti izven sezone, v sezoni ter po razglašeni epidemiji. Porast turizma v zadnjih nekaj letih je doprinesel k tem, da so bila parkirišča polno zasedena, na cestah pa so bile gneče in kolone že nekaj kilometrov pred Bohinjskim jezerom , ki je glavna atrakcija tega turističnega kraja. Zaradi hitrega razvoja in napredovanja turizma, se mora poklic redarstva hitro prilagajati in temu primerno se mora spreminjati spekter nalog ter pooblastil, postopki oziroma vse, kar je potrebno za učinkovito opravljanje dela. Hitri razvoj in spremembe, na vseh področjih, pa niso edini faktor, zaradi katerega so potrebne spremembe oziroma prilagoditve na področju pooblastil in nalog redarstva. V zadnjem času je veliko spremembo v vsakodnevnem življenju vsakega posameznika vplivala epidemija, ki je bila razglašena, zaradi hitre širitve covida-19. Trgovci, policisti, zdravniki in medicinsko osebje, redarji in še veliko drugih, je bilo posledično zelo izpostavljenih, vendar se zaradi svoje poklicne dolžnosti niso mogli umakniti, ampak so se morali prilagoditi. Določeni postopki so se dodali ali spremenili in uvedena je bila določena dodatna oprema. Poleg njih pa so se na takšne razmere morali navaditi in se jim prilagoditi tudi prebivalci Občine Bohinj. Eden od ciljev diplomskega dela je bil tudi ugotoviti, v kolikšni meri jim je to uspelo in koliko težav so imeli tako oni, kot tudi redarji pri opravljanjem svojega dela. Rezultati kažejo na dobro korelacijo med njimi in uspešno zagotavljanje varnosti in reda z ene strani ter upoštevanje in spoštovanje navodil z druge.
Keywords: diplomske naloge, občinsko redarstvo, prebivalci Občine Bohinj, pooblastila, ozaveščenost
Published in DKUM: 22.12.2020; Views: 965; Downloads: 93
Full text (2,20 MB) |
8. Občinska redarstva v Sloveniji - analiza dosedanjega razvoja in pogled v prihodnostMiha Dvojmoč, 2017, review article Abstract: Namen prispevka:
Varnost je pomemben dejavnik za zadovoljstvo prebivalcev lokalne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti je pomembno sodelovanje različnih akterjev, še posebej policije in občinskega redarstva. Namen prispevka je predstaviti organe za zagotavljanje varnosti na lokalni ravni, kot sta občinsko redarstvo in občinska inšpekcija, predstaviti zakonsko ureditev ter analizirati njihov razvoj.
Metode:
Z analizo vsebine pisnih virov smo pregledali strokovno literaturo in zakonodajo ter naredili primerjalno analizo zakonov. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo klasifikacije, ki sta nam pomagali pri analiziranju in predstavitvi lokalnih organov za zagotavljanje varnosti ter umestitvi na slovensko področje.
Ugotovitve:
Sodelovanje med policisti in občinskimi redarji se v nekaterih primerih ni razvilo v tej meri, da bi ustrezalo partnerstvu. Redarstvo je občinski prekrškovni organ, katerega delovno področje določajo zakoni in predpisi. Občinsko redarstvo se je začelo razvijati leta 1998 s sprejetjem Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP, 1998). Od takrat so se pristojnosti in pooblastila samo še razvijala in nadgrajevala. V slovenskem prostoru je to dokaj mlada dejavnost, saj se je razvoj občinskih redarstev pojavil šele leta 2006 s sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu (ZORed, 2006). Izkušnje iz prakse kažejo, da je bistvo občinskih redarjev opozarjanje, izvajanje nekaterih ukrepov v prometu in mandatno kaznovanje storilcev prekrškov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja pregled razvoja lokalnih organov za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji.
Keywords: občinsko redarstvo, redarji, lokalna samouprava, Slovenija
Published in DKUM: 14.04.2020; Views: 1358; Downloads: 114
Full text (376,77 KB)
This document has many files! More... |
9. Primerjava pooblastil policistov, občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBorut Jagodič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Varnost je pomembna dobrina in je v hierarhiji potreb po Maslowu uvrščena na drugo mesto, takoj za fiziološkimi potrebami človeka. V današnji družbi je varnost zelo ogrožena, zato ji je potrebno posvečati še toliko več pozornosti. V naši državi za varnost skrbi kar nekaj različnih organov. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na službo policije, občinskega redarstva in cestninskega nadzora.
Predstavili smo vlogo in razvoj posameznih organov skozi zgodovinska obdobja, položajne oznake in uniformo, ki je z zakonom enotno predpisana za zaposlene v določenem organu. Prav tako smo predstavili tudi naloge in delovna področja posameznega organa.
Podrobneje smo pregledali, opisali, razložili, analizirali in primerjali različna pooblastila, ki jih pri opravljanju svojih nalog lahko uporabljajo vse tri zgoraj omenjene službe. Ugotovili smo, da imajo policisti največ pooblastil, ki jih morajo upoštevati pri svojem delu, medtem ko imajo cestninski nadzorniki takšnih pooblastil najmanj. Prav tako smo ugotovili, da so si določena pooblastila pri vseh treh organih podobna.
Keywords: policija, policijsko delo, občinsko redarstvo, redarji, cestninski nadzorniki, pooblastila, primerjava, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.05.2017; Views: 1419; Downloads: 164
Full text (657,96 KB) |
10. Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju : primer občine OplotnicaGašper Pečar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V zadnjem desetletju je prišlo v Sloveniji do korenitih družbenih sprememb: gospodarske krize s številnimi negativnimi posledicami, nazadovanja v gospodarstvu, naraščanjem brezposelnosti ter revščine, v zadnjem času iščemo rešitve tudi za migracijske tokove. Vse negativne posledice povečujejo možnosti za kriminaliteto na nekaterih področjih preprečevanja in zatiranja kriminalitete, zato zahtevajo učinkovite ukrepe zagotavljanja varnosti. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se zagotavlja varnost v lokalnem okolju.
Naloga je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opredelili lokalno skupnost, pojasnili organizacijo Slovenske policije, predstavili občino Oplotnica, povzeli rezultate predhodnih raziskav s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, osvetlili pomen delovanja policije v lokalni skupnosti, predstavili pomen drugih organov (varnostnega sosveta, občinskih redarjev idr.), povzeli varnostni načrt Občine Oplotnica, predstavili trende varnostnih pojavov v obdobju 20132015 in predstavili vlogo lokalne policije, opredeljeno v Resoluciji o preprečevanju in zatiranju kriminalitete. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako varno se počutijo občani, kakšna so njihova pričakovanja od varnostnih organov, subjektov in institucij, kakšno mnenje imajo o policiji idr. Uporabne informacije smo preko razgovora pridobili tudi od vodje policijskega okoliša.
Čeprav so navedeni družbeni premiki državnega in celo mednarodnega pomena, je kakovostno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni pomembno in smiselno zaradi nešteto možnosti sodelovanja med prebivalci in varnostnimi organi, možnosti neformalnega opazovanja, nadzora in hitrega odziva, tesnejše vpetosti policije ter drugih organov v življenja občanov ter s tem hitrejšega pretoka informacij ter ukrepanja. Predhodne raziskave in tudi naša potrjujejo, da je zagotavljanje varnosti zelo učinkovito tudi na področju preprečevanja kriminalitete.
Keywords: varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, občine, program varnosti, preprečevanje kriminalitete, policijsko delo v skupnosti, občinsko redarstvo, varnostni sosveti, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2017; Views: 1822; Downloads: 204
Full text (1,32 MB) |
