Search the digital library catalog

Abstract: Prispevek obravnava gibanje in značilnosti kriminalitete v slovenskih občinah. Na podlagi podatkov o kriminaliteti in prebivalstvu smo določili trende kriminalitete v mestnih in drugih občinah v obdobju 2000–2024. Analizirali smo obseg, stopnje in indekse kriminalitete. V povprečju je bil obseg kriminalitete v mestnih občinah večji kot v drugih občinah. Primerjava trendov kriminalitete v mestnih in drugih občinah je pokazala razlike v gibanju kriminalitete v obdobju 2000–2024. Analiza posameznih skupin kaznivih dejanj je pokazala, da je obseg različnih oblik kriminalitete, z izjemo kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, večji v mestnih občinah. Ugotovitve kažejo na večjo obremenitev urbanega okolja s kriminaliteto v primerjavi z drugimi lokalnimi okolji.
Keywords: kriminaliteta, stopnja kriminalitete, urbano okolje, občine, Slovenija
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 4
Link to file

Abstract: Participativni proračun je inovativni mehanizem, ki omogoča neposredno sodelovanje občanov pri odločanju o porabi javnih sredstev na lokalni ravni. V tem diplomskem delu je obravnavana uporaba participativnega proračuna v praksi, s poudarkom na analizi njegove izvedbe v izbranih slovenskih občinah (Maribor, Kranj, Koper, Krško) in primerjava z izkušnjami v izbranih državah Evropske unije (Portugalska, Francija, Italija, Švedska). Namen raziskave je bil preučiti, kako različni dejavniki, kot so institucionalni okviri, politična volja, digitalizacija in vključevanje prebivalcev, vplivajo na uspešnost in učinkovitost participativnega proračuna. V raziskavi so bili podrobno obravnavani ključni elementi, kot so pravna podlaga za izvajanje participativnega proračuna, zgodovina in razvoj participativnega proračuna, vključenost občanov, transparentnost procesov ter vloga digitalnih orodij pri izvedbi. Primerjava med slovenskimi občinami in izbranimi državami EU je razkrila, da čeprav se slovenske občine soočajo s podobnimi izzivi kot tuje, obstajajo pomembne razlike v pristopu in učinkovitosti izvajanja participativnega proračuna. Medtem ko v Sloveniji nekatere občine, kot sta Koper in Krško, dosegajo visoko stopnjo transparentnosti, je ta v nekaterih evropskih mestih, kot je Pariz, kljub večjim finančnim vložkom vprašljiva. Poleg tega je raziskava pokazala, da vloga digitalnih orodij pomembno prispeva k večji dostopnosti in učinkovitosti participativnega proračuna. Digitalizacija omogoča enostavno oddajo predlogov, preglednost glasovanja in povečuje zaupanje občanov v proces. Kljub tem prednostim pa obstajajo še nekatere pomanjkljivosti, kot so omejeno vključevanje marginaliziranih skupin, variabilna stopnja udeležbe in izzivi v fazi evalvacije projektov. Na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela menimo, da je smiselno nadalje razvijati področje participativnega proračuna v Sloveniji, s poudarkom na izboljšanju deliberacije, krepitvi sodelovanja z nevladnimi organizacijami ter izboljšanju procesov spremljanja in evalvacije, kar bi lahko pripomoglo k večji uspešnosti in trajnosti tega orodja v prihodnosti.
Keywords: participativni proračun, občine, Slovenija, države EU
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,00 MB)

Abstract: V Republiki Sloveniji je bila po osamosvojitvi leta 1991 izvedena reforma lokalne samouprave, z uvedbo občin kot njenih temeljnih oblik, ki je bila posledica približevanja evropskemu tipu moderne lokalne skupnosti in samouprave. V diplomskem delu sem se osredotočil na kraj svojega prebivanja, na občino Miklavž na Dravskem polju in poskušal predstaviti njen upravnopravni razvoj skozi čas. V prvem delu naloge sem podrobneje predstavil problematiko zgodovinskega obdobja, od zametkov prvih upravnih oblasti v poznem srednjem veku in kasneje v obdobju banovin ter skupne Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preko obdobja druge svetovne vojne, obdobja socializma in federalizma ter sistema samoupravnih lokalnih skupnosti v obliki komun kot temeljnih enot lokalne samouprave. V nadaljevanju sem poskušal osvetliti pobude, napore in dejanja medkrajevnega odbora za ustanovitev samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, skupaj z referendumom za ustanovitev ter kasnejšimi lokalnimi volitvami župana in občinskega sveta v letih 1998, 2002 in 2006. V drugem delu nato obravnavam tematiko samega delovanja in funkcioniranja občine, preko njenih nalog in pristojnosti ter z opredelitvijo funkcij in medsebojne povezanosti občinskih organov; župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter občinske uprave. Dotaknil sem se tudi problematike financiranja občine in obenem prikazal razvoj proračuna oziroma prihodkov občine v minulih letih njenega delovanja. V zaključku samega diplomskega dela pa obravnavam še vidik sodelovanja občanov v občini, z osvetlitvijo naknadnega referenduma kot oblike sodelovanja občanov, ki je bil izpeljan v Miklavžu leta 2009.
Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, župan, občinski svet, občinska uprava, proračun občine, lokalne volitve
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 4
Full text (1,85 MB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Keywords: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 80
Full text (17,13 MB)

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo organiziranost sistema zaščite in reševanja v Občini Vrhnika. Ob večjih intervencijah se štab najprej organizira operativno glede na področje nesreče, nato pa v celoti. Štab združuje člane Gasilske zveze Vrhnika in Civilne zaščite Občine Vrhnika, vodi enote za zaščito in reševanje ter načrtuje prihodnje korake. Pri tem je ključno skupno koordinirano vodenje, zato je pomembna analiza trenutnega stanja in ugotovitev potreb po nadgradnji. Cilj prvega dela magistrske naloge je analizirati delovanje štaba in usposobljenosti članov, ki pokrivajo različna področja sistema zaščite in reševanja. To so gasilci, zdravstveni delavci, logistiki in druge strukture organiziranega delovanja. Cilj drugega dela naloge se osredotoča na analizo organiziranja in vodenja operativnih gasilskih enot ter na njihovo opremljenost. Ugotovljeno je bilo, da ima večina članov številne izkušnje, preostale pa je treba dodatno usposobiti. Analiza je tudi potrdila, da se trenutno velika pozornost posveča na usposobljenosti, gasilcev kot so npr. izobraževanje za gasilskega častnika, usposabljanje za vodenje intervencij za vse poveljnike gasilskih društev in za člane štabov Civilne zaščite in Gasilske zveze Vrhnika. Ena izmed prednosti takšnega sistema je zagotovo medsebojno spoznavanje udeležencev in usklajevanje strokovnih postopkov. Analiza je potrdila pomembnost usposabljanja, saj je hiter odziv na nesrečo pogosto potreben. Povezovanje med gasilci na obmejnih območjih omogoča hitrejše posredovanje, prav tako pa je ključno tudi sodelovanje z ekipo nujne zdravstvene pomoči za zagotovitev učinkovitega reševanja v nujnih primerih.
Keywords: vodenje, SVOD, štab CZ Občine Vrhnika, poveljstvo GZ Vrhnika
Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 110; Downloads: 24
Full text (1,85 MB)