1. Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini CeljeTanja Ojsteršek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti.
Keywords: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 567; Downloads: 103
 Full text (1,28 MB) |
2. Stališča prebivalcev o varnosti kolesarjev in kolesarski infrastrukturi v Mestni občini Celje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNastja Vodeb, 2019, undergraduate thesis Abstract: Občine v Sloveniji vse bolj intenzivno izvajajo aktivnosti povezane s trajnostno mobilnostjo, kar se kaže tudi v porastu vseh oblik kolesarjenja. Kolesarska infrastruktura je zato vedno bolj obremenjena, kolesarji pa so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Varnost kolesarjev postaja prioriteta razvojnih strategij, vendar pa se v Sloveniji, še posebej v lokalnih skupnostih vsako leto še vedno zgodi ogromno prometnih nesreč z udeleženimi kolesarji. Slovenske občine so namreč zaradi pomanjkljive in slabo izvedene ali vzdrževane kolesarske infrastrukture še vedno prepoznane kot precej nenaklonjene kolesarjem. Poleg tega problem predstavlja tudi neustrezna pripravljenost kolesarjev na potencialna tveganja, kar nakazuje na potrebo po učinkovitejših ukrepih zagotavljanja njihove varnosti. Z namenom pridobiti vpogled v potrebe glede izboljšav varnosti kolesarjev in ureditve kolesarske infrastrukture v lokalnem okolju smo izvedli dvonivojsko raziskavo, s katero smo analizirali zadovoljstvo prebivalcev Mestne občine Celje z varnostjo kolesarjev in kolesarske infrastrukture, ter stališča uporabnikov spleta o uporabnosti digitalizacije varnostnih tveganj na kolesarskih poteh. Rezultati kažejo, da respondenti pretežno niso zadovoljni z varnostjo kolesarjev v Mestni občini Celje. Večina je prepričana, da občina za varnost kolesarjev ne naredi dovolj, odgovornost za nesreče z udeleženimi kolesarji pa v največji meri pripisujejo kolesarjem in voznikom avtomobilov, velik delež pa tudi občini. Respondenti prav tako niso dobro obveščeni in ozaveščeni o pomenu in doprinosu trajnostne mobilnosti. Ugotavljamo, da je treba izboljšati varnostno kulturo voznikov, na nivoju občine pa zagotoviti ustrezno urejenost kolesarske infrastrukture in promocijo ukrepov trajnostne mobilnosti. Glede na ugotovitve raziskave bi bilo smiselno spodbujati tudi informiranost kolesarjev z digitalizacijo podatkov o kolesarskih poteh in varnostnih tveganj, saj bi to lahko vplivalo na njihovo boljšo pripravljenost oziroma previdnost.
Keywords: diplomske naloge, varnost, kolesarji, kolesarska infrastruktura, varnostna tveganja, stališča prebivalcev, Mestna občina Celje
Published in DKUM: 02.10.2019; Views: 872; Downloads: 111
Full text (866,30 KB) |
3. Porazdelitev črnega ogljika glede na prometne tokove v Mestni občini CeljeGregor Šipek, 2018, master's thesis/paper Abstract: Onesnaževanje okolja zaradi cestnega prometa je zelo pereča tema na globalni ravni, vedno več poudarka pa pridobiva tudi na lokalni ravni. Glavno onesnaževalo predstavlja ogljikov dioksid, ki se mu v zadnjem obdobju pridružujejo tako imenovani PM delci, med katerimi posebej izstopajoči delci predstavljajo tako imenovani črni ogljik. Meritve koncentracij črnega ogljika smo na Fakulteti za logistiko, v sodelovanju s podjetjem Aerosol in Mestno občino Celje, opravljali v spomladanskem obdobju leta 2017 in v zimskem obdobju leta 2017/2018. Statične meritve smo opravljali na različnih merilnih mestih v Celju, ki velja za eno najbolj onesnaženih in s PM delci obremenjenih mest v Sloveniji. Cestni promet predstavlja enega od glavnih virov onesnaženja s črnim ogljikom, zato ga lahko uvrstimo v eno izmed področij tveganj. V magistrskem delu smo raziskovali porazdelitev koncentracij črnega ogljika, vpliv padavin in vetra na gibanje koncentracij črnega ogljika ter črni ogljik analizirali in ga predstavili kot tveganje oziroma grožnjo nacionalni varnosti na podlagi Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Keywords: črni ogljik, meritve, Mestna občina Celje, promet, tveganje
Published in DKUM: 24.01.2019; Views: 1070; Downloads: 137
Full text (4,93 MB) |
4. Meritve črnega ogljikaLuka Herman, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga temelji na primerjavi rezultatov meritev črnega ogljika na dveh paralelnih kolesarskih poteh v Mestni občini Celje. Pri tem prva izmed obeh poti poteka vzdolž Mariborske ceste, ki velja za eno izmed najbolj prometno obremenjenih, drugo pa smo začrtali sami po poti, za katero smo predvidevali, da bo manj onesnažena in časovno krajša. Da smo to lahko storili, smo morali tudi podrobneje preučiti celjsko cestno omrežje, njegovo gostoto in kategorizacijo, obenem pa opisati potek glavnih prometnic v občini. Po zaključeni analizi opravljenih meritev smo ugotovili, da je bilo povprečje koncentracij črnega ogljika na celotni alternativni poti malce manj kot 3.000 ng/m3, medtem ko je na Mariborski poti znašalo malce manj kot 5.000 ng/m3. Kljub temu moramo poudariti, da smo visoke vrednosti v obliki vrhov zabeležili na obeh poteh, vendar so bili ti na Mariborski poti pogostejši. Obe poti smo tudi prekolesarili in ugotovili, da je alternativna za približno minuto hitrejša od Mariborske. Tako lahko potrdimo, da je kolesarje možno preusmeriti na hitrejšo alternativno pot, na kateri so izpostavljeni manjšemu onesnaženju. Po preučevanju cest v Celju smo ugotovili tudi, da bi pri ureditvi alternativne poti morala sodelovati prav Mestna občina Celje.
Keywords: črni ogljik, onesnaženje, meritve črnega ogljika, Mestna občina Celje, alternativne kolesarske poti
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1239; Downloads: 154
Full text (4,09 MB) |
5. Delovanje celjskega mestnega sveta med leti 1929 in 1935Nika Novak, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavam politično, ekonomsko, gospodarsko, družbeno-vsakdanje življenje v mestu. Zapisniki sej celjskega mestnega sveta Mestne občine Celje in članki celjskega časnika Nova doba ter dnevnikov Jutro in Slovenec predstavljajo pomembno iztočnico za zgodovino mesta v širšem smislu in so odličen vir za proučevanje omenjene teme. Skozi zgodovino Celja med leti 1929 in 1935 so nastajali preboji v napredku, novosti na področju občinske politike, gospodarstva, družbenopolitične spremembe, ki so vnašale v vsakdanjik mesta razvoj, napredek, rast.
Keywords: kraljeva diktatura, Mestna občina Celje, mestni svet, volitve, gospodarsko-industrijski razvoj, infrastruktura
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1136; Downloads: 115
Full text (3,40 MB) |
6. Potencial sistema izposoje koles v CeljuŠpela Ožir, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Sistemi izposoje koles spodbujajo kolesarjenje in obenem izboljšujejo kakovost življenja v mestih. Poleg tega, da kolesarjem omogočajo enostavno in hitro potovanje od točke do točke, kar sicer zaradi gneče v urbanih središčih ni več nekaj samoumevnega, imajo sistemi izposoje koles tudi vrsto pozitivnih učinkov na okolje. Glavni cilj diplomske naloge je bil s pomočjo SWOT-analize ugotoviti, ali ima mesto Celje potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles. Pri tem smo si pomagali s predhodno preučitvijo že obstoječih kolesarskih sistemov po Evropi in Sloveniji. Na podlagi njihovih izkušenj smo dejavnike, ki bi vplivali na vzpostavitev sistema v Celju, razdelili v štiri skupine – prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Ugotovili smo, da Celje ima potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles.
Keywords: sistem izposoje koles, Mestna občina Celje, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, izposoja koles
Published in DKUM: 08.04.2016; Views: 1436; Downloads: 163
Full text (2,53 MB) |
7. Historično-geografska analiza območij poplavne ogroženosti v občini Celje skozi časMaja Kregar, 2013, master's thesis Abstract: Poplave so najštevilnejše naravne nesreče, ki prizadenejo več ljudi in povzročijo večjo škodo kot katerakoli druga naravna nesreča. So naravni dogodki našega življenja, ki so vedno obstajali in tudi vedno bodo.
Magistrsko delo obravnava Spodnjo Savinjsko dolino, natančneje mestno občino Celje, ki z vidika poplavne varnosti spada med eno bolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji. Predstavlja neupoštevanje naravnih dejavnikov pri načrtovanju prostora – širjenje urbanizacije na poplavne površine in preobširne regulacijske ukrepe. Prav na teh območjih se je v letih 1990, 1998 in 2007 izkazala največja škoda, saj so pretekla dejanja omejila prostor hudourniških rek in tako povzročila njihovo poplavljanje. Na osnovi opozorilne karte poplav in dejanske rabe prostora smo preučili poplavno ogroženost mestne občine Celje. Rezultati izdelanih kart so pokazali, da je celjska občina poplavno ogrožena prav v samem središču mesta, kjer je poseljenost največja.
Keywords: občina Celje, naravne nesreče, poplave, poplavna ogroženost
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1954; Downloads: 186
Full text (29,08 MB) |
8. Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozilMiha Marijan, 2013, undergraduate thesis Abstract: Prebivalci Mestne občine Celje se soočajo z vsakoletnim porastom števila registriranih osebnih vozil zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega prometa in železniškega prometa. Posledice takšne rasti pa se odražajo predvsem v vse slabši kakovosti življenja prebivalcev zaradi vse bolj onesnaženega zraka, prsti in podtalnice.
Na Celjskih cestah trenutno prevladujejo osebna vozila z motorji na notranje izgorevanje, ki nimajo le slabega izkoristka energije, temveč tudi visok delež izpustov škodljivih emisij v ozračje ter povzročajo hrup, s katerim dodatno obremenjujejo okolje.
S postopno preusmeritvijo od uporabe fosilnih goriv k uporabi električne energije v osebnem transportu bi lahko v Mestni občini Celje izboljšali ne le kvaliteto življenja zaradi mnogih prednosti, ki jih ponujajo električna vozila, temveč tudi način življenja, ki bi bil naravnan k bolj ekološki in ekonomični uporabi energije.
S sočasno preureditvijo obstoječe infrastrukture, s postavitvijo električnih polnilnic in ob morebitni postavitvi tako imenovanih sistemov za zamenjavo baterij, bi lahko bila uporaba električnih vozil transport prihodnosti, brez odvisnosti od uporabe fosilnih goriv.
Keywords: Mestna občina Celje, električna vozila, električne polnilnice, obremenjevanje okolja.
Published in DKUM: 21.10.2013; Views: 1569; Downloads: 110
Full text (864,24 KB) |
9. Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009Karmen Paulin, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Keywords: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Published in DKUM: 13.08.2009; Views: 3948; Downloads: 496
Full text (5,18 MB) |
