Search the digital library catalog

Abstract: Turizem je v občini Ljutomer prepoznan kot pomembna gospodarska dejavnost, vendar je bilo zaznano pomanjkanje sodelovanja med turističnimi deležniki ter njihova omejena vključenost v procese odločanja in načrtovanja. V teoretičnem delu je bila pregledana literatura o turistični destinaciji, destinacijskem menedžmentu, deležnikih v turizmu ter modelih sodelovanja. Empirični del temelji na izvedenih intervjujih z desetimi ključnimi predstavniki iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja ter izobraževanja, kulture, gostinstva in medijev, pri čemer so bila pridobljena njihova stališča o trenutnem stanju turizma v občini. Z analizo je bilo ugotovljeno, da so glavni izzivi prepoznani v nestrukturiranem komuniciranju, samozadostnosti in nerazumevanju sodelovanja ter potreb deležnikov. Na podlagi ugotovitev so bile predlagane rešitve za učinkovitejše upravljanje turizma v občini Ljutomer, med katerimi so vzpostavitev usposobljenega vodstva na področju destinacijskega menedžmenta, medresorsko sodelovanje, izboljšanje prisotnosti na družbenih omrežjih, upoštevanje potreb gostov in na tej osnovi oblikovanje turističnih produktov, spremljanje globalnih razmer in trendov v turizmu ter vpeljava primerov dobrih praks iz drugih destinacij. Namen zaključnega dela je bil opredeljen kot podajanje temeljev za trajnosten, strateški in konkurenčen razvoj turizma v občini Ljutomer, hkrati pa naj bi bilo delo uporabljeno kot strokovna podlaga za prihodnje raziskave, občinske strategije in razvojne politike v turizmu.
Keywords: upravljanje, deležniki, sodelovanje, razvoj turizma, občina Ljutomer
Published in DKUM: 28.10.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,36 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava prenovo in revitalizacijo kompleksa dvorca Svečina z nekdaj pripadajočim grajskim hlevom oz. konjušnico v kraju Svečina v občini Kungota. Prikazuje rešitve, kako celotnemu kompleksu in dvorcu iz 17. stoletja dodeliti novo programsko zasnovo in s tem vsebino, ki ga bo vključila v vsakodnevno rabo in doprinesla k razvoju Svečine in širšega območja občine Kungota. Magistrsko delo je sestavljeno iz analitično-teoretskega dela, ki ga sestavljajo arhitekturne in prostorske analize, ter iz projektnega dela, ki zajema grafične prikaze obstoječega stanja in novih rešitev. Na osnovi arhitekturnih in prostorskih analiz se preuči in analizira lego kompleksa in prometno dostopnost oz. povezanost. Analizira se javne funkcije na ožjem in širšem območju, saj leži kompleks dvorca v osrčju neokrnjene narave Svečinskih goric. Sledi sklep, da objekt leži na dokaj dobro dostopni lokaciji, saj iz analiz lokalnega turizma namreč izvemo, da leži skorajda v samem osrčju lokalne turistične dejavnosti. Prav lokalno vinogradniško gospodarstvo in turizem sta pripomogla pri izbiri podanega predloga nove namembnosti objekta dvorca Svečina ter spremljajočega nekdanjega grajskega hleva. Poleg bogate vinarske ponudbe je območje še dodatno obogateno s pestrim programom kolesarskih in pohodniških poti, ki zaokrožijo izbiro novega programa.
Keywords: Dvorec Svečina, prenova in revitalizacija dvorca, občina Kungota, Svečina, grajska arhitektura 16. stoletja
Published in DKUM: 25.09.2025; Views: 0; Downloads: 50
Full text (70,04 MB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan kulturni turizem v občini Trbovlje. Kulturna ponudba je v občini pestra – z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, kar ustvarja solidne temelje za nadaljnji razvoj. Kljub počasnemu razvoju turizma v občini obstaja še veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v okviru kulturne dediščine, povezane z rudarjenjem. Festival Speculum Artium igra pomembno vlogo v turistični ponudbi občine, saj privablja obiskovalce z različnih koncev sveta ter prispeva k prepoznavnosti in promociji občine. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del vključuje teoretična izhodišča, predstavitev občine Trbovlje in analizo kulturne ponudbe. Drugi del temelji na raziskavi, analizi relevantne literature in na intervjujih. Cilj diplomskega dela je oceniti potencial razvoja turizma in oblikovati smernice za turistične deležnike. Izsledki raziskave so pokazali, da kljub bogati dediščini in potencialu, ki ga nudi rudarjenje, turistična ponudba občine še vedno ni razvita. Glavne ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj, vključujejo: pomanjkanje ustreznih promocijskih aktivnosti, slabo prepoznavnost občine kot turistične destinacije in potrebo po večjih naložbah v infrastrukturo.
Keywords: Kulturna dediščina, kulturni turizem, kulturni turist, kultura, občina Trbovlje.
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (3,99 MB)

Abstract: Občutek ogroženosti je subjektivno doživljanje nevarnosti, ki ga posamezniki občutijo ne glede na dejansko stopnjo kriminalitete v njihovem okolju. V sodobni družbi je občutek ogroženosti pogosto pogojen z različnimi dejavniki, kot so pretekle izkušnje, spol, starost, kakovost bivalnega okolja in prisotnosti varnostnih institucij. Ne glede na realno varnostno stanje lahko občutek ogroženosti pomembno vpliva na kakovost življenja, omejuje vsakodnevne dejavnosti in povzroča nezaupanje v delovanje skupnosti. Namen raziskave je bil preučiti občutek ogroženosti med prebivalci občine Borovnica, njegove vzroke in pričakovanja glede varnostnih ukrepov. Uporabljena je bila spletna anketa, na katero se je odzvalo veliko število prebivalcev, kar je omogočilo zanesljivo analizo. Rezultati kažejo, da večina Borovnico še vedno dojema kot razmeroma varno, a občutek ogroženosti vseeno obstaja, predvsem zaradi slabe urejenosti javnih površin, pomanjkanja razsvetljave ter šibke prisotnosti policije in redarstva. Odsotnost vidnih preventivnih ukrepov je pri številnih prebivalcih vzbujala občutek, da varnost ni dovolj prioritetna naloga občinskih oblasti. Ženske, starejši in tisti z izkušnjami z viktimizacijo občutijo večjo ogroženost. Sklepamo, da občutek ogroženosti izhaja bolj iz socialne in prostorske neurejenosti kot dejanske kriminalitete. Priporočamo izboljšanje infrastrukture, večjo prisotnost varnostnih služb ter preventivne in ozaveščevalne dejavnosti, zlasti za ranljive skupine. Ukrepi naj ciljajo tudi na zmanjšanje strahu, ne le kriminalitete kot takšne. Zavedati se je treba, da občutek ogroženosti vpliva na socialno kohezijo, zaupanje v institucije in pripravljenost prebivalcev za dejavno sodelovanje v skupnosti.
Keywords: varnost, občutek ogroženosti, prebivalci, občina Borovnica, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.07.2025; Views: 0; Downloads: 159
Full text (1,35 MB)

Abstract: V Republiki Sloveniji je bila po osamosvojitvi leta 1991 izvedena reforma lokalne samouprave, z uvedbo občin kot njenih temeljnih oblik, ki je bila posledica približevanja evropskemu tipu moderne lokalne skupnosti in samouprave. V diplomskem delu sem se osredotočil na kraj svojega prebivanja, na občino Miklavž na Dravskem polju in poskušal predstaviti njen upravnopravni razvoj skozi čas. V prvem delu naloge sem podrobneje predstavil problematiko zgodovinskega obdobja, od zametkov prvih upravnih oblasti v poznem srednjem veku in kasneje v obdobju banovin ter skupne Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preko obdobja druge svetovne vojne, obdobja socializma in federalizma ter sistema samoupravnih lokalnih skupnosti v obliki komun kot temeljnih enot lokalne samouprave. V nadaljevanju sem poskušal osvetliti pobude, napore in dejanja medkrajevnega odbora za ustanovitev samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, skupaj z referendumom za ustanovitev ter kasnejšimi lokalnimi volitvami župana in občinskega sveta v letih 1998, 2002 in 2006. V drugem delu nato obravnavam tematiko samega delovanja in funkcioniranja občine, preko njenih nalog in pristojnosti ter z opredelitvijo funkcij in medsebojne povezanosti občinskih organov; župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter občinske uprave. Dotaknil sem se tudi problematike financiranja občine in obenem prikazal razvoj proračuna oziroma prihodkov občine v minulih letih njenega delovanja. V zaključku samega diplomskega dela pa obravnavam še vidik sodelovanja občanov v občini, z osvetlitvijo naknadnega referenduma kot oblike sodelovanja občanov, ki je bil izpeljan v Miklavžu leta 2009.
Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, župan, občinski svet, občinska uprava, proračun občine, lokalne volitve
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 4
Full text (1,85 MB)