| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Verodostojnost prič pod vplivom alkohola
Kaja Juras, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Preiskovalci želijo od žrtev in prič različnih kaznivih dejanj dobiti verodostojne, kredibilne, točne, natančne podatke oz. take, ki se ujemajo z originalom. Izjave žrtev in prič temeljijo na podlagi njihovega zaznavanja, spomina in zmožnosti spominske obnove, ter priklica podatkov. Poleg tega pa na to vplivajo še drugi dejavniki, zato so lahko podatki, ki jih dobimo od očividcev pogosto napačni oz. vsaj nekoliko spremenjeni. V svoji diplomski nalogi sem raziskovala vpliv alkohola, enega izmed možnih dejavnikov . Alkohol, je močno prisotna in vsesplošno sprejeta droga današnje družbe. Pivo, vino, žganje in druge alkoholne pijače so že stalnica na različnih družabnih dogodkih. Poleg tega je alkohol pogost spremljevalec tudi pri različnih prekrških in kaznivih dejanjih. Opiti ljudje hitreje postanejo žrtve, hkrati pa tudi veliko pogosteje storijo kakšno kaznivo dejanje, saj alkohol kot psihoaktivna substanca negativno vpliva na naše vedenje in razmišljanje, ter na druge kognitivne sposobnosti – zaznavanje, mišljenje, spominjanje. Vendar je učinek alkohola odvisen tudi od vsakega posameznika in njegovih lastnosti, zato je še toliko težje presoditi kako verodostojne so priče pod vplivom alkohola. V diplomski nalogi je tako predstavljen alkohol, njegovi učinki in posledice za zdravje. Poleg tega je opisano tudi delovanje našega spomina, zakaj pride do spominskih napak in pozabljanja, ter tehnike kako lahko podatke prikličemo nazaj v naš spomin. V drugem delu pa so predstavljene ugotovitve, s katerimi si lahko pomagamo pri zaslišanju prič pod vplivom alkohola, ter ugotavljanju njihove sugestibilnosti in verodostojnosti.
Keywords: diplomske naloge, alkohol, spomin, očividci, kaznivo dejanje
Published: 24.09.2020; Views: 191; Downloads: 37
.pdf Full text (815,31 KB)

2.
Vpliv osebnostnih lastnosti na pričanje in nezavedne napake pri pričanju
Anita Klemenčič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pričanje je pri preiskovanju nekaterih kaznivih dejanj ali nesreč eno izmed ključnih načinov pridobivanja informacij, zato je pomembno, da je pričanje resnično oz. verodostojno. Povsem razumljivo je dejstvo, da pričanje ne more biti popolna kopija dogajanja, saj je spominski priklic lahko le približek resničnosti. Vendar pa je ob pomanjkanju materialnih dokazov, pričanje bistvenega pomena, posledica napačnega pričanja pa je lahko otežena preiskava, v najhujšem primeru pa celo obsodba napačne osebe. Kakovost pričanja je v veliki meri odvisna od posameznikovega spomina, spomin pa je odvisen od usmerjene pozornosti in zaznavanja dogodka. Vsak posameznik namreč okolico zaznava drugače, različni ljudje pa so v istem trenutku pozorni na različne stvari. Tako do nezavednih napak v spominu lahko pride že med samim pridobivanjem informacij ali pa kasneje med obdelavo in pojasnjevanjem informacij. Poleg spomina, zaznavanja in pozornosti na verodostojnost pričanja vplivajo tudi osebnostne lastnosti. V diplomskem delu je opisano kako na verodostojnost pričanja vplivajo spol, starost, sugestibilnost, življenjska zgodovina in čustva očividca. Tako kot je pri oceni verodostojnosti pričanja potrebno zaznavanje, pozornost in spominski priklic razumeti kot celoto, je tudi pri vplivu osebnostnih značilnosti na pričanje potrebno razumeti, da na kakovost pričanja nikoli ne vpliva samo ena osebnostna lastnost. Verodostojnost pričanja za posamezne očividce se ne sme ocenjevati na podlagi raziskav o vplivu osebnostnih lastnosti na pričanje, saj se vsaka oseba na pričanje odzove drugače. Prav tako se, na podlagi osebnostnih lastnosti, za nobenega očividca ne sme predpostavljati, da je verodostojna priča, pač pa je potrebno preiskovalce, policiste, sodnike in ostale izobraziti o možnostih spominskih popačenj in dejavnikih, ki vplivajo na pričanje.
Keywords: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, osebnostne lastnosti, spomin
Published: 01.10.2019; Views: 328; Downloads: 48
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
Povezava med starostjo očividcev in uspešno prepoznavo storilca kaznivega dejanja
Živa Ivanc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava prepoznavo storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. Pozornost, zaznavanje in spomin skupaj igrajo ključno vlogo pri pričevanju očividcev in prepoznavi osumljencev kaznivih dejanj. V sodni praksi se pogosto srečujemo z vprašanjem verodostojnosti pričanja. Starost posameznika je tako eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na proces zaznavanja, spominjanja in usmerjanja pozornosti. Človeško zaznavanje in spomin sta izredno pomembna in učinkovita v vsakdanjem življenju, pri pričanju v preiskovalnem postopku ali na sodišču pa se lahko izkažeta za nezanesljiva. Diplomsko delo obravnava področje prepoznave storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. V raziskavi je sodelovalo 136 oseb, 46 moških in 90 žensk: 41 osnovnošolcev, starih med 9 in 11 let, 42 mladostnikov, povprečno starih okrog 20 let, 24 delovno aktivnih, starih med 25 in 65 let in 29 starostnikov, povprečno starih okrog 86 let. Sodelujoči so si najprej ogledali enominuten videoposnetek s simulacijo kaznivega dejanja tatvine na mestni ulici, na katerem so zastopane vse štiri starostne skupine. Potem so s prostim besedilom izpolnili vprašalnik (strukturirani intervju) o tem, kako so doživeli prikazani dogodek in kako se spominjajo določenih podrobnosti, nato pa so med šestimi slikami izbirali najverjetnejšega storilca iz videa.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, očividci, starost, zaznavanje, spomin, prepoznave, diplomske naloge
Published: 22.12.2016; Views: 667; Downloads: 58
.pdf Full text (1,10 MB)

4.
Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja pri pionirjih gasilcih
Manica Ocvirk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Srčni zastoj v izven bolnišničnem okolju je eden najpogostejših vzrokov smrti. Znanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) laikov lahko bistveno pripomore k kvalitetnemu preživetju žrtve. Mnogokrat očividci, lahko tudi otroci, zaradi neznanja ne znajo pravilno ukrepati. Otroke, ki se že od malih nog urijo tudi v socialnih veščinah, bomo najlažje našli v gasilskih vrstah. Izvedeti želimo, kje vse so se gasilci pionirji izobraževali o TPO, ugotoviti ali anketirani poznajo uporabo AED in oceniti njihovo ustrezno znanje za ustrezno izvedbo TPO. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo deskriptivno metodo s študiranjem domače in tuje literature in elektronskih virov, ki smo jo nadgradili z metodo anketiranja izvedeno med pionirji gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Podatke smo predhodno računalniško obdelali in za rezultate ankete uporabili analitično metodo. Rezultati: Slaba polovica pionirjev gasilcev meni, da bi znali oživljati, vendar je naša raziskava pokazala, da ni tako. Dejstvo je, da jim slovenski sistem ne nudi tega znanja, razen če si ga pridobijo individualno. Sklep: Poučevanje otrok že v vrtcu o osnovah prve pomoči (PP) in nadgradnja učenja v šoli o TPO in uporabi AED je ključna za širjenje tega znanja med vso populacijo. Otroku to znanje na osebni ravni dvigne samopodobo in ga uči humanosti. Te vsebine bi bilo nujno potrebno uvesti in kontinuirano obnavljati v našem šolskem sistemu od najmlajših naprej, kar priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Keywords: oživljanje, temeljni postopki oživljanja, otroci, avtomatski zunanji defibrilator, učenje prve pomoči, očividci, gasilci
Published: 14.10.2016; Views: 1169; Downloads: 232
.pdf Full text (1,35 MB)

5.
Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikov
Bojan Lešnik, 2016, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Keywords: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Published: 10.10.2016; Views: 2484; Downloads: 542
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Altruizem med študenti Univerze v Mariboru
Anton Koželj, 2016, master's thesis

Abstract: Izhodišča: V magistrskem delu smo želeli raziskati stopnjo altruizma in posledično pripravljenost nudenja pomoči sočloveku med študenti fakultet Univerze v Mariboru. V teoretičnem delu naloge smo predstavili altruizem kot pojem, njegov etični, filozofski, biološki in humanistični pomen. V raziskovalnem delu naloge smo anketirali 836 študentov Univerze v Mariboru in ugotovili, njihov odnos do altruizma. Metode dela: Za izvedbo ankete smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je skupno vseboval 53 vprašanj. Anketirane študente smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino so predstavljali študentje zdravstvenih fakultet, drugo pa študentje ostalih fakultet Univerze v Mariboru. Izvedli smo primerjavo odgovorov obeh anketiranih skupin študentov. Raziskovalni rezultati: Anketni vprašalnik je izkazal sodelovanje in članstvo anketiranih študentov v dobrodelnih organizacijah, nudenje raznovrstne pomoči, udeležbe na humanitarnih akcijah, itd. Primerjava odgovorov anketiranih študentov zdravstvenih in ne-zdravstvenih fakultet Univerze v Mariboru je pokazala statistično pomembno razliko v odnosu do altruizma, ki je bil v večji meri izkazan pri študentih zdravstvenih fakultet. Diskusija in zaključek: V zaključku naloge smo potrdili zastavljene raziskovalne hipoteze, in ugotovili, da imajo študentje Univerze v Mariboru pozitiven odnos do altruizma, ki ga še vedno doživljajo kot vrednoto.
Keywords: Altruizem, empatija, etika, humanost, očividci, nujna stanja, prva pomoč, pripravljenost nudenja pomoči; študenti, Univerza v Mariboru.
Published: 05.10.2016; Views: 1408; Downloads: 178
.pdf Full text (1,45 MB)

7.
Vpliv pozornosti na spomin očividcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tamara Lacić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Sicer je dejavnikov, ki vplivajo na spomin veliko več, vendar je diplomsko delo predvsem osredotočeno na vpliv pozornosti. V teoretičnemu delu so opisane vrste spomina za lažje razumevanje, kako se informacije vkodirajo v spomin ter spominske napake za boljše razumevanje nezanesljivosti spomina. Opisani pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na spomin. Tako zunanji, kot so čistost zaznav ter čas trajanja dogodka, kot tudi notranji, kot so razlike med spoloma, starost, čustva in stres ter sugestivnost. Poudarjena je pomembnost pravilnega izpraševanja prič in pa tudi napake, ki jih delajo preiskovalci. Pri empiričnem delu diplomskega dela je predstavljen predvsem vpliv pozornosti na spomin dijakov, starih med 16 in 18 let. Dijaki so si ogledali videoposnetek kaznivega dejanja, vloma v avtomobil in kraje torbice. Nato so dijaki odgovarjali na vprašalnik. Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki pa so bile okoliščine drugačne. Dve skupini sta vedeli, da morata biti pozorni in da bosta na koncu morali odgovarjati na vprašalnik, dve pa ne. Od teh je bila ena skupina zmotena s trkom na vrata. Rezultati kažejo, da je vpliv pozornosti na spomin zelo močen, saj so udeleženci tistih dveh skupin, ki so vedeli, da morajo biti pozorni, navedli več pravilnih podrobnosti, kot udeleženci tistih dveh skupin, ki niso vedeli, da morajo biti pozorni. Vpliv trka na vrata pa ni dovolj prepričljiv v tej raziskavi, predvsem zaradi premajhnega vzorca in drugih zunanjih vplivov, ki so bili nepredvideni in zelo težko nadzorovani. Tako so tudi vplivali na rezultate te raziskave in na spomin dijakov, s tem pa tudi na postavljene hipoteze.
Keywords: spomin, spominske zmote, pozornost, očividci, pričanje, vprašalniki, diplomske naloge
Published: 12.11.2014; Views: 1183; Downloads: 122
.pdf Full text (934,64 KB)

8.
Vprašanje prezrtja spremembe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Teja Primc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje povezanosti med zaznavanjem, spominom in pozornostjo ter njihovih pomanjkljivosti, je ključnega pomena za opredeljevanje verodostojnosti pričanja očividcev in osumljencev kaznivih dejanj. V teoretičnem delu diplomske naloge so opredeljeni proces zaznavanja, delovanje spomina kot del zaznavanja in pozornost, ki omogoča, da se ukvarjamo le s pomembnim delom informacij iz okolja. Nadaljevanje naloge obsega dejavnike, ki vplivajo na pričanje, kjer smo izpostavili vpliv spola in starosti na zaznavanje in delovanje spomina. Podrobneje smo opredelili tudi pojem prezrtja spremembe, kot izhodiščne teme za izdelavo eksperimenta. Z izvedbo eksperimenta smo skušali ugotoviti razliko med spoloma in v starosti pri zaznavi sprememb v vizualni okolici. Sodelovalo je 8 moških in 7 žensk, v starostnem razponu med 18 in 84 leti. Udeležence, ki so bili naključni mimoidoči, smo na ulici spraševali za pot do bližnje stavbe. Po približno 15 sekundah pogovora sta se med mimoidočim in sogovorcem sprehodila dva druga igralca, ki sta nosila veliko iverno ploščo. Med to interakcijo smo izvedli zamenjavo prvega sogovornika s četrtim igralcem, ki je hodil vzporedno z nosilcema iverne plošče. Rezultati so pokazali, da je le tretjina mimoidočih opazilo zamenjavo sogovornika. Preostali, ki spremembe niso zaznali, so nadaljevali s pogovorom, kot da se ni nič zgodilo. Večinoma so bile ženske tiste, ki so opazile spremembo, prav tako so pri opisovanju le-te navedle več podrobnosti kot moški. Spremembe niso zaznali posamezniki, starejši od 40 let ali mlajši od 30 let. Tisti, ki spremembo so zaznali, so bili stari med 30 in 40 let.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, pričanje, očividci, zaznavanje, zmotne zaznave, spomin, pozornost, diplomske naloge
Published: 20.03.2013; Views: 1101; Downloads: 172
.pdf Full text (3,15 MB)

9.
Primeri uporabe zunanjih avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev
Matjaž Kristan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali uporabo avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi. Ugotavljamo, da so očividci v 20 primerih uporabili AED, pri tem je AED v šestih primerih priporočal in tudi sprožil električni sunek. Vzpostavili smo kontakt s šestimi očividci, ki so ga uporabili in opisali njihove izkušnje z uporabo AED-ja. Ugotavljamo, da intervjuvanci niso imeli težav pri vklopu aparata, niso imeli težav pri prilepljanju elektrod na prsni koš in niso imeli težav pri izbiri pravilnega mesta za prilepitev elektrod. Prav tako niso imeli težav s sledenjem navodil katere jim je podajal AED in niso oklevali, ko jim je AED svetoval sprožitev električnega sunka. Zabeležena je samo ena zloraba AED. V Sloveniji ni uradne baze o nameščenosti AED-jev, dispečerstvo večinoma nima podatkov o nameščenosti AED-jev in ljudi ne usmerjajo k uporabi. Potrebna bi bila sistemska ureditev tega področja. Nekaj uporab AED-jev je bilo na javnih prireditvah, zato predlagamo, da bi se v času prireditve AED prinesel iz najbližje lokacije na samo prireditev.
Keywords: avtomatski zunanji defibrilator, temeljni postopki oživljanja, očividci.
Published: 20.09.2012; Views: 1733; Downloads: 257
.pdf Full text (823,82 KB)

10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica