1. Problematika varnosti starejših voznikov motornih vozil v prometu : magistrsko deloAnamarija Poll, 2024, master's thesis Abstract: Zaključno delo predstavlja problematiko z vidika prometne varnosti, s katero se soočajo starejši vozniki motornih vozil. Osnovni namen je prikazati njihovo varnost v prometu skozi analizo prometnih nesreč in s pomočjo eksperimenta, ki smo ga izvedli na fakulteti. Analiza prometnih nesreč prikazuje podrobne informacije o prometnih nesrečah za obdobje 2012–2022, v katerih so bili udeleženi kot povzročitelji, starejši vozniki. Približno 20 % prometnih nesreč v zadnjih letih povzročijo prav oni. Za boljše razumevanje analize prometnih nesreč je bil izveden eksperiment s 30-imi prostovoljci različnih starosti. Vseboval je anketo s testom o cestno prometnih predpisih in vožnjo na simulatorju z očali za sledenje pogleda. Rezultate poizkusa smo primerjali po starostnih skupinah in ugotovili, da z leti znanje o cestno prometnih predpisih pada. Ena izmed pomembnih ugotovitev je, da imajo starejši vozniki kljub manjši vozni hitrosti daljši reakcijski čas v primerjavi z ostalimi vozniki. Na koncu so podani tudi možni predlogi za izboljšanje stanja na področju prometne varnosti starejših voznikov.
Keywords: varnost v prometu, starejši vozniki, analiza prometnih nesreč, simulator vožnje, očala za sledenje pogleda
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 247; Downloads: 29
 Full text (5,41 MB) |
2. Uporaba tehnologije navidezne resničnosti za izboljšanje učnega procesa pri poučevanju kemije : magistrsko deloMojca Oprčkal, 2023, master's thesis Abstract: VR (virtualna resničnost) in AR (nadgrajena resničnost) tehnologija sta postali vse bolj razširjeni in se uporabljata na različnih področjih, vključno z izobraževanjem. Pri poučevanju kemije se očala za navidezno resničnost (VR očala) izkazujejo za obetavno orodje, saj omogočajo osnovnošolcem, dijakom in študentom bolj interaktivno učenje. Uporabijo se lahko kot učno orodje na različnih področjih, kot so virtualne ekskurzije, praktično učenje, interaktivno učenje in sodelovalno učenje. Raziskave kažejo, da imata VR in AR velik potencial za pomoč učencem pri izboljšanju njihovih veščin in znanja. Učenci imajo zaradi VR očal večjo motivacijo, dosegajo višje kognitivne nivoje, bolje razumejo abstraktne pojme in procese, so aktivnejši pri učnem procesu, večja je dostopnost, saj lahko eksperiment izvajajo kadarkoli in kjerkoli ter uporaba omogoča individualizirano izkušnjo. Raziskave poročajo tudi o pomanjkljivostih in izzivih VR tehnologije. To so finance, tehnične omejitve, potreba po ustrezni in dovolj zmogljivi opremi, pomanjkanje ustreznih izobraževalnih aplikacij ter telesna slabost med uporabo VR očal. V raziskavi smo preverjali razumevanje vodikove vezi s pomočjo VR očal pri študentih razrednega pouka, predšolske vzgoje in naravoslovne smeri na Univerzi v Mariboru. S pomočjo predtesta smo najprej preverili obstoječe znanje, nato so si ogledali video submikroskopskega prikaza delcev in razlage vodikove vezi pri faznih prehodih vode in tvorbi snežink ter na koncu rešili še potest. Ugotovili smo, da so študenti vseh vključenih študijskih smeri napredovali v znanju. Največji napredek so pokazali študentje naravoslovne smeri in razrednega pouka pri risanju vodikove vezi med molekulama vode in izbiri morfološke oblike snežinke. Študentom je bila uporaba VR tehnologije všeč in bi si jo želeli še preizkusiti ter uporabiti pri študiju.
Keywords: virtualna resničnost, nadgrajena resničnost, VR očala, IKT, kemija
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 628; Downloads: 128
Full text (2,24 MB) |
3. Interaktivno upodabljanje oblakov točk LiDAR na očalih za navidezno resničnost z uporabo pametnega telefona : diplomsko deloŽiga Pušnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je opisana implementacija mobilne aplikacije za operacijski sistem Android, ki na pametnem telefonu prikaže oblak točk svetlobnega zaznavanja in merjenja (ang. Light Detection and Ranging – LiDAR). Aplikacija omogoča premikanje po navideznem prostoru in pri vizualizaciji točk s pomočjo očal za navidezno resničnost (ang. Virtual Reality – VR) omogoča prepričljivejšo izkušnjo realnega okolja. Najcenejša očala so na trgu dostopna že za 15 €. S testiranjem aplikacije smo preverili njeno uporabnost in omejitve. Ugotovili smo, da se glede na zahtevnost pogleda pri upodabljanju večjih oblakov točk pojavijo večje razlike v hitrosti upodabljanja. V našem primeru smo pri merjenju števila sličic na sekundo (ang. frames per second – fps) pri oblaku z 1.000.000 točkami v osnovnem pogledu izmerili 54 fps, v pogledu VR pa 24 fps.
Keywords: LiDAR, oblak točk, očala, navidezna resničnost, pametni telefon
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 503; Downloads: 19
Full text (7,85 MB) |
4. Implementacija zajemanja meritev senzorjev tof s pomočjo realno-časovnega operacijskega sistema za vizualno kinestetično napravo za slepe in slabovidne : diplomsko deloKristjan Stopar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V nalogi smo optimizirali delovanje očal vizualne-kinestetične naprave za slepe in slabovidne. Glavna cilja sta bila pohitritev zajemanja meritve senzorjev ToF ter bolj učinkovita uporaba strojne opreme preko integracije realnočasovnega operacijskega sistema RTOS v aplikacijo očal. V teoretičnem delu smo se dotaknili področja realnočasovnih operacijskih sistemov in na kratko predstavili koncept njihovega delovanja, metodologijo primerjave le-teh ter primere uporabe v realnem svetu. V praktičnem delu smo v aplikacijo očal integrirali RTOS ESP-IDF ter implementirali funkcijo za zajemanje meritev senzorjev ToF. Ugotovili smo, da se je povprečni čas zajemanja meritev vseh desetih senzorjev ToF skrajšal za 50,43%, frekvenca zajema pa povečala za 54%.
Keywords: realnočasovnost, realnočasovni operacijski sistem, senzorji ToF, RTOS, očala, pas
Published in DKUM: 04.04.2023; Views: 923; Downloads: 81
Full text (1,17 MB) |
5. Analiza komisioniranja z uporabo pametnih očal za sledenje pogledu komisionarja : magistrsko deloMiša Gabor Zver, 2022, master's thesis Abstract: Komisioniranje predstavlja najintenzivnejši skladiščni proces, saj se zanj porabi največ časa. Zaradi slednjega raziskovalci že leta iščejo rešitve, kako izboljšati proces, oz. doseči večjo učinkovitost. S ciljem povečanja produktivnosti procesa komisioniranja uporabljamo metode in tehnike, ki pomagajo doseči učinkovit proces. Ena izmed sodobnih tehnologij na trgu je sledenje pogledu, v angleščini »Eye tracking«.
Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kateri tip označb skladiščnih regalov je za komisionarje najbolj razumljiv, da čim prej najdejo iskane artikle. Za dosego cilja smo analizirali čas komisioniranja ter kolikokrat so komisionarji začetniki med procesom komisioniranja osredotočeni na različne označbe na skladiščnih regalih. Raziskavo smo izvedli tako, da smo s komisionarji začetniki izvedli eksperiment, kjer so komisionirali glede na različne načine označb regalov. Z eksperimentom smo s pomočjo očal za sledenje pogledu pridobili posnetke, ki smo jih analizirali v programu Tobii Pro Lab in tako pridobili čase komisioniranja, število in trajanje fiksacij.
Glavne ugotovitve pri analiziranju časa komisioniranja so, da so bili komisionarji začetniki najhitrejši pri drugem načinu označbe regalov, kjer so imeli na delovnem nalogu podatke o nazivu artikla, mikrolokaciji, coni oz. regalu in višini, na kateri se je nahajal iskani artikel. Skupno so potrebovali T = 2.509 s, kar je bilo za ΔT = 113 s hitreje od drugega najboljšega časa, ki so ga dosegli komisionarji začetniki pri četrtem načinu označb. Pri tem so imeli komisionarji začetniki na razpolago podatke o nazivu artikla, mikrolokaciji artikla, coni oz. regalu, višini oz. črki, barvi in številki zabojnika. Največ časa, T = 2.803 s, so komisionarji začetniki potrebovali za komisioniranje po tretjem načinu označb, kjer so imeli na voljo podatke o nazivu artikla, mikrolokaciji, coni oz. regalu, višini oz. črki in barvi. Pri analizi fiksacij, torej pogledov na določenih točkah, smo ugotovili, da so bili komisionarji začetniki največ časa osredotočeni na delovni nalog, in sicer 36 % celotnega časa. Naziv artikla in skeniranje artikla sta bila na drugem in tretjem mestu s 30 in 28 %. Kot naslednje so bili največ časa osredotočeni na mikrolokacijo artikla, višino oziroma črko ter na številko zaboja. Najmanj pa so bili osredotočeni na številko regala in barvo. Pri analizi števila fiksacij smo ugotovili, da so največkrat, tj. 646-krat, pogledali na delovni nalog, nato pa na naziv artikla, 543-krat. Na naslednjih mestih so bili skeniranje artikla, višina oz. črka, mikrolokacija artikla ter barva. Najmanjkrat so pogledali na številko zaboja, 22-krat, ter na številko regala, 10-krat.
Keywords: skladiščenje, komisioniranje, komisionarji začetniki, označbe regalov, pametna očala za sledenje pogledu, Tobii Pro Lab, analiza učinkovitosti
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 667; Downloads: 46
Full text (2,68 MB) |
6. Sindrom Helen IrlenPatricija Bertalanič, Maša Mestek, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili sindrom Helen Irlen, kjer gre za težave s procesiranjem vidnih informacij v možganih. Sindrom imajo lahko tudi slabovidne osebe, ki si pomagajo z barvnimi folijami Irlen ali očali z barvnimi filtri Irlen (Čelešnik Kozamernik, 2018). Kot glavno poimenovanje smo uporabili besedno zvezo sindrom Helen Irlen, je pa sindrom v javnosti poznan tudi kot skotopični sindrom. V raziskavi smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, in sicer kako sindrom Helen Irlen vpliva na življenje posameznika; ugotoviti kakšna je povezanost in skladnost med teoretičnimi primeri, ki opisujejo sindrom Helen Irlen ter primeri iz prakse; kako neraziskanost pojava sindroma vpliva na njegovo poznavanje v javnosti ter kaj vse je potrebno storiti, da pridemo do naziva certificirani presojevalec skotopičnega sindroma po metodi Irlen in do naziva certificirani diagnostik skotopičnega sindroma po metodi Irlen. Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako sindrom Helen Irlen vpliva na življenje posameznika ter ozavestiti javnost o sindromu Helen Irlen in njegovih simptomih, ki se kažejo ob sami motnji. V ta namen smo izvedli raziskavo, ki vključuje intervjuje s starši in otroki s potrjenim sindromom Helen Irlen ter certificirano diagnostičarko skotopičnega sindroma po metodi Irlen, Majo Volk, ter z dvema certificiranima presojevalcema skotopičnega sindroma po metodi Irlen, Vesno Jurjec Žvikart in Jožetom Volkom. Raziskava magistrskega dela bo pripomogla k prepoznavanju sindroma Helen Irlen v slovenskem prostoru.
Keywords: Skotopični sindrom oziroma sindrom Helen Irlen, barvne folije Irlen, certificirana presojevalka skotopičnega sindroma po metodi Irlen, certificirana diagnostičarka skotopičnega sindroma po metodi Irlen, očala z barvnimi filtri Irlen
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 788; Downloads: 79
Full text (4,34 MB) |
7. Ergonomija pametnih očal na primeru komisioniranja : diplomsko deloDomen Napast, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pri komisioniranju izdelkov v skladišču je cilj v najkrajšem možnem času izpolniti naročila s komisionirnih listov. Podjetja se za skrajšanje časa poslužujejo različnih metod upravljanja skladišč, še vedno pa se zaradi človeških dejavnikov pojavijo napake pri nabiranju, kar vodi v zmanjšanje učinkovitosti in zadovoljstva strank. V diplomski nalogi je preučen vpliv pametnih očal Vuzix M300 na proces komisioniranja izdelkov, in sicer kako uporaba pametnih očal z možnostjo prostoročnega upravljanja ter avtomatskega beleženja podatkov vpliva na porabljen čas in nastale napake.
V teoretičnem delu so predstavljene uporabljene ergonomske metode, dosedanje ugotovitve PKP projekta Učinki uporabe pametnih očal na primeru komisioniranja, ki je služil kot podlaga za nastanek diplomske naloge, ter opis programa Siemens Jack, ki je bil uporabljen za izdelavo simulacije delovnega mesta. Temu sledijo rezultati ročnih in računalniških izračunov po predstavljenih metodah, na koncu pa je zapisana medsebojna primerjava in sklep, v katerem so predstavljene možne izboljšave.
Keywords: ergonomija, pametna očala, Vuzix M300, komisioniranje, OWAS, RULA, REBA, LBA, Jack PLM
Published in DKUM: 04.02.2021; Views: 976; Downloads: 118
Full text (3,71 MB) |
8. Pilotna uporaba pametnih očal za komisioniranjeEvelin Kuzma, 2019, master's thesis/paper Abstract: Dandanes pametna tehnologija dosega vse večje razsežnosti. Ta kaže prednosti tudi v proizvodno naravnanih podjetjih. V ta namen bomo raziskali obstoječe zapise o uporabi pametnih očal, poiskali primere pametnih očal na trgu in primere testiranja oziroma uporabe očal v praksi. Sledi analiza eksperimenta testiranja pametnih očal in ročnega terminala. Ugotavljali smo možne težave, ki imajo vpliv na čas skeniranja kod s pametnimi očali. Ob tem nas je zanimala možnost fizične obremenjenosti uporabnikov ob delu z očali. Temu sledi analiza anketnega vprašalnika, ki obsega tri sklope vprašanj, o uporabi pametnih očal, o uporabi ročnega terminala ter primerjavo uporabe obeh tehnologij.
Keywords: obogatena resničnost, pametna očala, ročni terminal, komisioniranje, produktivnost, fizična obremenjenost
Published in DKUM: 13.01.2020; Views: 1342; Downloads: 87
Full text (2,48 MB) |
9. Analiza napak pri komisioniranju na primeru uporabe naglavnih prikazovalnikovEla Vidovič, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Iz analize dosedanjih študij in izvedbe lastne ugotavljamo aplikativnost naglavnih prikazovalnikov (v nadaljevanju HMD), kot alternative drugim metodam, za preprečevanje napak v procesu komisioniranja.
Rezultati analize kažejo, da je za preprečevanje napak v komisioniranju uporaba »pick-by-vision« sistema bolj učinkovita od sistemov, kot so »pick-by-paper«, »pick-by-voice«, in »cart mounted display« tehnologije. Primerjava s »pick-by-light« je doprinesla manj jasne rezultate, je pa raziskava, ki je sistem HMD označila kot bolj ugoden, razliko označila kot statistično značilno.
Opažamo, da uporabniki s sistemi HMD naredijo sicer več napak, kot če uporabljajo druge sisteme, vendar sistem velik del teh napak zazna in so takoj odpravljene. Napak, ki potujejo v naslednje faze, je v primerjavi z drugimi načini najmanj. Dejstvo je pomenljivo, saj tudi zaznane napake vplivajo na produktivnost in motivacijo komisionarja. Zaznane napake v naši študiji so kljub takojšni odpravi imele zaradi podvajanja dela močnejši takojšni učinek na produktivnost uporabnika.
Najpogostejše napake v dosedanjih študijah so izbor napačnega izdelka, napačna količina ter izpuščen delovni nalog. Redkeje se pojavljajo napake v postopku dela. Naša študija je vključevala nekoliko bolj zaprt sistem, ki mnogih napak ni dopuščal. Zato sta najpogostejši napaki odlaganje izdelka na napačno lokacijo ter premik napačnega izdelka.
Posledica napak, ki so bile odpravljene še med delom, je predvsem podaljšan čas komisioniranja. Nezaznane napake pa bi v resničnih aplikacijah sistema HMD pustile ostrejše posledice. Pri našem eksperimentu so zaradi metode dela nekatere posledice tudi nezaznanih napak razvidne kmalu po nastanku. Ker odlaganje izdelkov ni potekalo z uporabo vozičkov za odlaganje, temveč smo izdelke med delom le premikali iz ene pozicije na skladiščnem regalu na drugo, je bilo v primeru napake to mogoče zaznati že ob naslednjem premiku istega izdelka.
Do 99 % vseh napak so komisionirni sistemi zaznali še tekom dela in tako niso potovale v nadaljnje faze dela. Vsaka nezaznana napaka je tekom našega eksperimenta negativne posledice pustila v povprečju na še dodatnih 1,8 opravilnih vrsticah delovnega naloga.
V nasprotju s pričakovanji iz pridobljenih rezultatov ni mogoče sklepati, da število napak pada s časom in izkušnjami pri delu. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sistemi, ki uporabljajo sledenje, bolj učinkoviti za preprečevanje napak kot sistemi brez sledenja.
Keywords: komisioniranje, napake, HMD, pametna očala, pick-by-vision, skladiščenje
Published in DKUM: 06.01.2020; Views: 1014; Downloads: 146
Full text (976,74 KB) |
10. Evalvacija predstavitve vsebin s pomočjo virtualnih očalSaša Šimičić, 2018, master's thesis Abstract: Razvoj informacijskih tehnologij napreduje zelo hitro in težko mu sledimo. Virtualna resničnost ponuja možnost hitrejšega razumevanja kompleksnih konceptov in nov način interakcije med uporabnikom in vsebino. V magistrskem delu smo testirali količino podatkov, ki so si jo testiranci zapomnili v predstavljeni vsebini. Vsebino smo predstavili na tri različne načine: besedilo z dodatno ponazoritvijo (slika in fotografija), videoposnetek in virtualna resničnost. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v uspešnosti predstavitve vsebine v izbranih medijih. Kot primarno metodo raziskovanja smo izbrali eksperiment, s katerim smo primerjali zapomnitev predstavljene vsebine na različnih medijih. Uporabljali smo kombinacijo kvantitativnih (eksperiment in test) in kvalitativnih metod (vprašalnik SUS). Pri analizi rezultatov smo uporabljali test ANOVA in opisno statistiko.
Rezultati eksperimenta so pokazali, da so virtualna očala z vidika uporabnosti dosegla visoko naklonjenost testirancev. Zanimivo pa je dejstvo, da so kljub uporabnosti virtualna očala dosegla najslabše rezultate v prav vseh kategorijah. Čas reševanja testov je bil najdaljši pri virtualnih očalih, sledil je papir, testiranci pa so teste v najkrajšem času rešili pri osebnem računalniku. V kategoriji doseženih točk semantičnega in vidno-prostorskega spomina so virtualna očala v povprečju dosegla najmanj točk. Tokrat je na drugem mestu osebni računalnik, največ točk pa je dosegla predstavitev s papirjem.
Keywords: virtualna resničnost, spomin, virtualna očala, semantični, vidno-prostorski
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 958; Downloads: 142
Full text (7,20 MB)
This document has many files! More... |
