| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Prva pomoč laikov pred prihodom nujne medicinske pomoči
Maja Selič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Prva pomoč je oskrba, ki jo na kraju nesreče/dogodka dobi pacient/ponesrečenec. Traja vse do prihoda nujne medicinske pomoči, običajno pa je izvedena s pomočjo enostavnih pripomočkov ter improvizacije. Je življenjsko pomembna, saj pomaga zmanjšati število poškodb ter trpljenje pacienta/ponesrečenca, poleg tega pa izboljša verjetnost preživetja poškodovanca oziroma obolelega.
Keywords: prva pomoč, laiki, nujna medicinska pomoč
Published: 17.08.2021; Views: 190; Downloads: 29
.pdf Full text (691,19 KB)

2.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Keywords: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Published: 09.03.2021; Views: 181; Downloads: 37
.pdf Full text (688,83 KB)

3.
Znanje temeljnih postopkov oživljanja med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, zdravstvenimi delavci in laiki
Marjan Zupanič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja poznavanje temeljnih postopkov oživljanja s poudarkom na poznavanju le-teh med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Hipoteze smo preverjali s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Ugotovili smo, da pri oceni skupnega poznavanja TPO med NMP, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki ni statistično značilnih razlik. Razlike so se pokazale pri posameznih vprašanjih glede poznavanja nudenja TPO, kjer je bilo znanje laikov opazno slabše. Potrdili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju TPO za otroke od 1 do 8 let med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in ostalim zdravstvenim osebjem. Laiki so slabši poznavalci. Statistično značilne razlike pri razlogih za neudeležbo tečaja smo zaznali med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in laiki, in sicer pri nedostopnosti tečaja, lastnem nezanimanju in zadostnem znanju. Rezultati stroki sporočajo, kje so potrebne spremembe in opozarjajo na uvajanje tečajev, izobraževanj glede TPO med vse zaposlene v zdravstvu kakor tudi med vse ostalo prebivalstvo. Javnost se lahko iz vsebine naloge in rezultatov raziskave seznani s pravilnim TPO in tudi o nepravilnih pristopih pri TPO. Dobro znanje oživljanja danes ne pomeni dobrega znanja tudi v prihodnje, zato je ključno, da se to osvežuje.
Keywords: Oživljanje, znanje, zaposleni, nujna medicinska pomoč
Published: 10.02.2021; Views: 219; Downloads: 69
.pdf Full text (2,37 MB)

4.
Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom
Blaž Ciglar, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa. Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje. Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije.
Keywords: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija
Published: 01.12.2020; Views: 243; Downloads: 100
.pdf Full text (918,56 KB)

5.
Uporaba intraosalnega pristopa pri otrocih v nujni medicinski pomoči
Lars Somi, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Pri obravnavi kritično bolnih otrok v nujni medicinski pomoči je ena najpomembnejših intervencij vzpostavitev žilnega dostopa. Ker je vstavitev intravenske kanile velikokrat zelo otežena ali celo nemogoča, morajo zdravstveni delavci imeti potrebno znanje in izkušnje, da v takih primerih uporabijo intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je raziskati znanje zaposlenih v nujni medicinski pomoči glede uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih in v kolikšni meri ga uporabljajo. Metode: Za pripravo teoretičnih izhodišč smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Pri empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deduktivni pristop. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. Anketirali smo 33 zaposlenih s področja zdravstvene nege, ki delujejo v predbolnišnični nujni medicinski pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da zaposleni v predbolnišnični nujni medicinski pomoči uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih ne poznajo dovolj dobro. Tudi sami so ocenili, da imajo premalo znanja in praktičnih veščin. Največje vrzeli v znanju smo ugotovili pri poznavanju nekaterih absolutnih kontraindikacij, zapletov in možnosti uporabe. Le dobra tretjina vključenih je pravilno izbralo mesto nastavitve. Večina jih večkrat poizkuša z vstavljanjem intravenske kanile tudi pri življenjsko ogroženih otrocih, kot pa se odloča za zgodnjo uporabo intraosalnega pristopa. Razprava in sklep: Zaposleni v nujni medicinski pomoči bi morali imeti ustrezno znanje in veščine glede intraosalnega pristopa, saj se med delom srečujejo tudi s primeri otežene ali nemogoče vstavitve intravenske kanile pri življenjsko ogroženih otrocih. Tu je njihovo znanje lahko odločilno, zato bi ga morali redno nadgrajevati.
Keywords: intraosalni pristop, otroci, nujna medicinska pomoč, znanje, urgentna stanja v pediatriji
Published: 30.10.2020; Views: 232; Downloads: 108
.pdf Full text (1,06 MB)

6.
Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnika
Špela Ribnikar, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika. Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma. Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.
Keywords: motnje ritma, zdravstveni reševalec, nujna medicinska pomoč, nujni ukrepi, oživljanje
Published: 10.07.2020; Views: 397; Downloads: 115
.pdf Full text (3,08 MB)

7.
Strukturiranje vodene razprave za enote nujne medicinske pomoči
Jernej Jeromel, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Vodena razprava v delovnem procesu omogoča refleksijo opravljenega dela strmi h konstantnem izboljševanju dela, znanju, prepoznavi napak ter s tem k napredku posameznika kot tudi ekipe, hkrati pa deluje tudi razbremenilno v psihološkem smislu. Namen magistrskega dela je bil strukturirati vodeno razpravo za enote nujne medicinske pomoči (NMP). Metode: Strukturirali smo vodeno razpravo za enote NMP, razvili protokol vodene razprave, preverili njegovo ustreznost ter strukturo vodene razprave uporabili v kliničnem okolju. Rezultati: Predstavili smo preliminarno strukturo vodene razprave v obliki protokola vodene razprave, sledilo je poglavje o preverjanju ustreznosti preliminarne strukture in nato izboljšana in končna struktura vodene razprave. Sledila je uporaba strukturirane vodene razprave v kliničnem okolju, njena analiza ter predlogi izboljšav. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da strukturirana vodena razprava omogoča udeležencem, da po intervenciji sistematično analizirajo opravljeno delo, miselne procese in čustveni status z namenom izboljšati uspešnost ekipe na prihodnjih intervencijah in razbremeniti stresni odziv posameznika po zahtevnejših intervencijah, ter da pripomore k prepoznavi pomanjkljivosti pri delu.
Keywords: struktura, simulacije, vodena razprava, protokol vodene razprave, preverjanje ustreznosti, nujna medicinska pomoč.
Published: 10.07.2020; Views: 471; Downloads: 79
.pdf Full text (2,30 MB)

8.
Sodelovanje intervencijskih služb ob prometnih nesrečah v Občini Domžale
Kaja Rožič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava sodelovanje intervencijskih služb – gasilcev, policistov in nujne medicinske pomoči – ob prometnih nesrečah. Na območju Občine Domžale med intervencijske službe spadajo Center za zaščito in reševanje Domžale, Policijska postaja Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Naloge vseh treh služb se namreč na intervenciji močno prepletajo, vse pa imajo isti cilj, ki jim ga lahko uspe doseči le z dobro usklajenostjo in sodelovanjem, pri čemer so jim lahko v pomoč skupna usposabljanja in vaje. Namen diplomskega dela je predstaviti način sodelovanja med službami na intervencijah, preučiti, kako dobro določena služba pozna svoje delo ter delo ostalih dveh služb in kakšno je njihovo medsebojno razumevanje. Z deskriptivno metodo so utemeljeni temeljni pojmi in naloge posamezne intervencijske službe ob nesreči: koga je v primeru prometne nesreče treba najprej poklicati, katere naloge pokriva točno določena intervencijska služba, kako poteka sama intervencija (kdo običajno na kraj pride prvi, kdo intervencijo vodi) ter kako se naloge med seboj prepletajo. S pomočjo štirih raziskovalnih vprašanj je raziskano, kako pogosto potekajo medagencijske vaje in izobraževanja, kako poteka vodenje intervencij, kakšen je pomen analiziranja prometnih nesreč ter kakšni so procesi reševanja težav, do katerih prihaja pri sodelovanju med intervencijskimi službami.
Keywords: diplomske naloge, intervencija, prometna nesreča, gasilci, policisti, nujna medicinska pomoč
Published: 05.05.2020; Views: 599; Downloads: 83
.pdf Full text (959,74 KB)

9.
Izvajanje paliativne oskrbe na urgenci
Tjaša Korošec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kronične bolezni spremljajo moteči simptomi, ki predstavljajo najpogostejši vzrok za prihod na urgenco. Za kakovostno spoprijemanje s kronično neozdravljivimi boleznimi ima pomembno vlogo zgodnje vključevanje pacienta v paliativno oskrbo. Zdravstveno osebje na urgenci se sooča s številnimi izzivi pri zagotavljanju kakovostne paliativne oskrbe. Namen diplomskega dela je raziskati značilnosti obravnave paliativnega pacienta v urgentni dejavnosti.
Keywords: Paliativni pristop, nujna medicinska pomoč, kronična obolenja, moteči simptomi, komunikacija
Published: 01.10.2019; Views: 657; Downloads: 164
.pdf Full text (552,37 KB)

10.
Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negi
Valerija Tovornik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje. Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %. Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Keywords: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Published: 16.09.2019; Views: 614; Downloads: 139
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica