| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Sodobna grafika v Sloveniji
Nika Strašek, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj sodobne grafike v Sloveniji skozi ljubljanski Mednarodni grafični bienale. Na začetku smo orisali razvoj grafike na slovenskih tleh in izpostavili ključne osebnosti ter dogodke, ki so pomembno vplivali na njen razvoj. Izhodišča smo poiskali v predvojni grafiki in ustanovitvi Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, dotaknili smo se ljubljanske grafične šole in Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Slednjega smo podrobneje obravnavali, ker nas je zanimalo, kakšne spremembe in novosti so se pojavljale v zadnjih letih na področju grafične umetnosti. Proučili smo bienale od 20. izdaje naprej in bili pozorni na razvoj umetniške grafike, grafičnih tehnik in grafične matrice. Pri proučevanju omenjenega smo prišli do predpostavke, da je bilo zaradi razvoja grafike in pojava digitalnih medijev treba na novo zastaviti zasnovo bienala, ob tem pa se sprašujemo, ali je tradicija grafične umetnosti in grafičnih tehnik še vedno živa. Naš namen je tudi ugotoviti, kakšno vlogo ima danes matrica, saj predvidevamo, da sta se njena uporaba in pojmovanje spremenila. V zadnjem delu smo prikazali lasten pogled na sodobno grafično ustvarjanje. S produkcijo grafik, narejenih v tradicionalnih grafičnih tehnikah, želimo gledalca napotiti v raziskovanje sodobne umetniške grafike.
Keywords: sodobna grafika, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Mednarodni grafični bienale, tradicionalne grafične tehnike, novi mediji
Published: 24.05.2021; Views: 56; Downloads: 5
.pdf Full text (14,25 MB)

2.
Kako se uveljavljena slovenska časopisna podjetja odzivajo na izzive novih medijev in digitalne distribucije
Klara Avsec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Novi mediji in z njimi povezane možnosti digitalne distribucije so povzročili številne spremembe na medijskem trgu, ki so med prvimi prizadele tradicionalna časopisna podjetja in jih prisilile k iskanju inovacij. V teoretičnem delu diplomskega dela najprej proučimo vpliv teh sprememb na oglaševalce, občinstvo in medije same ter povzamemo odziv časopisnih podjetij. Pri tem podrobneje predstavimo večplatformno distribucijo, njen razvoj in učinkovitost. V empiričnem delu z lastno raziskavo in analizo historičnih podatkov ugotavljamo in primerjamo, kako večplatformno distribucijo izvajajo trije osrednji slovenski tiskani dnevniki: Delo, Večer in Dnevnik.
Keywords: novi mediji, digitalna distribucija, večplatformna distribucija, tiskani mediji, slovenska časopisna podjetja
Published: 03.11.2020; Views: 91; Downloads: 16
.pdf Full text (969,26 KB)

3.
Odzivi medijskih podjetij na izzive novih medijev in digitalne distribucije
Mitja Rupnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali, kako so izbrana slovenska uveljavljena medijska podjetja, ki so v preteklosti distribuirala vsebino izključno preko klasičnega radia, klasične televizije ali tiskanih medijev, prilagodila distribucijo svojih vsebin glede na sposobnosti in priložnosti novih medijev, kot so družbena omrežja in spletni portali. Zaradi dinamičnosti medijskega področja smo v teoretičnem delu naloge izpostavili trenutno uporabo družbenih omrežij v Sloveniji, prednosti in slabosti novih medijev ter najbolj obiskane spletne strani v Sloveniji. Ugotovili smo, da sta med družbenimi omrežji bila najpogosteje uporabljena Facebook in Instagram, v kontekstu digitalne distribucije zvočnih in podkast vsebin pa družbeno omrežje SoundCloud.
Keywords: novi mediji, digitalna distribucija, družbeno omrežje, slovenski mediji
Published: 03.11.2020; Views: 108; Downloads: 15
.pdf Full text (728,24 KB)

4.
Novi mediji in družbeni aktivizem
Oliver Ruškovič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni novi mediji kot tudi virtualni prostor – novi mediji so primerjani s tradicionalnimi kot tudi virtualni prostor z realnim. Opisane so spletne skupnosti in t. i. protrošnja, ki opisuje sodelovanje občinstva pri oblikovanju vsebin. Poudarek je predvsem na družbenem aktivizmu in na vsebinah, ki se zavzemajo za družbene spremembe. V zadnjem delu magistrskega dela je predstavljena študija primera, ki zadeva dogodke v Sloveniji, ki so nastali s pomočjo novih medijev in so prispevali k družbenim spremembam.
Keywords: novi mediji, demokracija, družbeni aktivizem, virtualni prostor, družbene spremembe
Published: 04.09.2018; Views: 972; Downloads: 80
.pdf Full text (2,38 MB)

5.
Komuniciranje z novimi mediji v evropskih institucijah: primer Evropske centralne banke
Maša Valenko, 2016, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela je komuniciranje z novimi mediji v institucijah Evropske unije s študijo primera Evropske centralne banke. Namen dela je ugotoviti, ali komuniciranje z novimi mediji v primerjavi s tradicionalnimi ponuja boljše možnosti za doseganje državljanov Evropske unije in kakšna je uporaba orodij novih medijev v evropskih institucijah. Na primeru Evropske centralne banke preverjamo, katera orodja novih medijev uporablja Generalni direktorat za komuniciranje in uporabo teh primerjamo z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. V zaključku ugotavljamo, da je uporaba novih medijev v Evropski centralni banki prisotna, vendar poteka komunikacija med institucijo in njenimi javnostmi enosmerno. Direktorat za komuniciranje si prizadeva za boljšo uporabo orodij novih medijev v prihodnje, postavitev komunikacijske strategije spletnih družbenih omrežij pa je ena izmed nadaljnjih prioritet direktorata.
Keywords: komuniciranje, novi, mediji, evropske, institucije
Published: 12.12.2016; Views: 725; Downloads: 93
.pdf Full text (6,75 MB)

6.
RAZVOJ NOVIH MEDIJEV V MARKETINŠKEM KOMUNICIRANJU
Leonela Pučko Resnik, 2016, master's thesis

Abstract: Komunikacija nas obdaja nenehno, zavedno in nezavedno, in oblikuje naše misli, razmišljanje in življenje kot tako. Komunikacija ima svoj namen in svoj cilj, kar smo pogledali skozi proces marketinške komunikacije, cilj katere je informirati, prepričati, spomniti in nenazadnje kupiti. Poznamo mnogo oblik marketinške komunikacije, oglaševanja, prodaje, namen katerih je krepitev pozicije na trgu in povečanje prodaje. Z razvojem novih medijev se spreminja tudi področje marketinga, ki se mora prilagoditi tehnološkim spremembam. Posledica tega je mobilni marketing, interaktivni mediji, spletno trženje, družabna omrežja, mobilni telefoni, spletni brskalniki in spletne strani. Interaktivni mediji v obliki spletnih strani so odličen pokazatelj interakcije med podjetjem in ciljno publiko, s tem pa vedno bolj izginja meja med javnim-zasebnim, osebnim-množičnim. To ponazarja tudi izreden vzpon in razcvet družbenih omrežij, ki omogoča brezmejno širjenje informacij. Med njimi so med drugimi najpomembnejši Facebook, Wikiji, Twitter, blogi in tehnologija RSS. Oblika novega medija pa je tudi spletna stran, ki je oblika odprtega omrežja, dostopnega po vsem svetu. Spletna stran nam omogoča hitro in enostavno obdelavo podatkov v obliki merjenja števila obiskov, prenesenih datotek, klikov na stran, dolžine obiska, zanimanje obiskovalcev, števila nakupov in mnogo drugih izredno zanesljivih informacij. Vedno več podjetij se odloča izkoristiti to tehnologijo in uporablja nove medije kot primarno obliko komuniciranja s svojimi (potencialnimi) strankami. Seveda gre za logično odločitev, saj se družabna omrežja in splet kot tak iz dneva v dan širijo, pridobivajo na moči in konkretno vplivajo na odločitve, miselnost in prepričanje uporabnikov. Za potrebe naloge smo raziskali odzivnost na komuniciranje novih medijev na primeru podjetja Moto-Nautika, ki je pred kratkim prestalo prenovo iz klasične spletne strani v interaktivno. Primerjava rezultatov pred in po prenovi kaže podvojeno število sej, več kot 50-% zvišanje uporabnikov na spletni strani, 17,60% več novih uporabnikov, a hkrati manj starih, 11,49% obiskovalcev stran zapusti takoj po vstopu, analiza dostopnih naprav pa kaže na drastičen upad rabe računalnikov in porast uporabe pametnih telefonov. Primerjava marketinške komunikacije na spletni strani v primerjavi s Facebook stranjo kaže prednosti na obeh straneh. Širina dosega ciljne publike z oglasom je na spletni strani več kot podvojena, vendar pa filtriranje članov na Facebook strani omogoča bolj načrtno in ciljno komunikacijo vseh deležnikov. Magistrsko delo skozi pregled literature in praktično analizo priznava izreden pomen novih oblik oglaševanja, hkrati pa odpira zanimiva vprašanja za bodoče raziskave.
Keywords: novi mediji, marketinško komuniciranje, interaktivni mediji, analiza spletne strani
Published: 20.10.2016; Views: 856; Downloads: 125
.pdf Full text (2,43 MB)

7.
Brezplačne trženjske kapacitete novih medijev
Matjaž Germ, 2016, undergraduate thesis

Abstract: S razmahom svetovnega spleta se je spremenil tudi način trženjskega komuniciranja. Z vedno bolj intenzivno penetracijo spletnih platform v medijske kolače in strategije pa se v veliki meri spreminja tudi samo oglaševanje. Novi mediji predstavljajo platforme, ki so brezplačne ali poceni, dostop do njihove uporabe pa je povezan samo z dostopom do interneta. Oglaševanje na teh platformah je tako mogoče tudi brez visokih stroškov medijskih zakupov. V diplomski nalogi bomo preučili potenciale in priložnosti, ki jih ponujajo opisane platforme in ugotovil možnosti za njihovo izkoriščanje s strani organizacij, ki nimajo na voljo obsežnih trženjskih proračunov in sredstev.
Keywords: trženjsko komuniciranje, novi mediji, svetovni splet, medijski proračun
Published: 28.09.2016; Views: 941; Downloads: 70
.pdf Full text (2,54 MB)

8.
KONVERGENCA MEDIJEV IN TRANSFORMACIJA OBČINSTVA
Denis Kalamar, 2014, master's thesis

Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije pomeni oblikovanje nove tehnološko-ekonomske paradigme in posledično niz globokih strukturnih rezov v vsa področja družbenega življenja. Magistrsko delo predstavlja spremenjeno logiko medijskega delovanja kot odraz tehnološkega razvoja in popularizacije spleta. Rezultat nastalih sprememb je konvergenca, ki je v najosnovnejši opredelitvi kategorizirana kot tehnološka in medijska. Združeni ali konvergirani komunikacijski kanali, ki so osnovani na gigantskih medijskih monopolnih konglomeratih, vplivajo na percepcijo prejemnikov, konzumentov, uporabnikov, ki jih poznamo pod pojmom občinstvo. Slednjo zadeva proces transformacije in spreminja njegovo prvotno naravo delovanja. Posameznik iz množice občinstva, ki zdavnaj ni več subjekt javnosti, temveč objekt potrošnika, postaja proizvajalec vsebin in hkrati uporabnik, kljub aktivni vlogi v interaktivnem okolju, pa ga transformacija dela pasivnega, individualiziranega in nekritičnega.
Keywords: konvergenca, občinstvo, transformacija, digitalizacija, novi mediji, nova občinstva, tehnološke in družbene spremembe, pasivizacija
Published: 06.03.2015; Views: 1423; Downloads: 349
.pdf Full text (2,65 MB)

9.
PRODUKCIJA OGLASOV ZA NOVE MEDIJE
Katja Bačko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika produkcije oglasov, ki so namenjeni objavi v novih medijih. Namen diplomske naloge je predvsem raziskati kakšne vrste oglasnih videov se pojavlja v novih medijih, in na primerih videti, kaj naredi oglasni video na spletu uspešen. Pri pregledu področja v diplomskem delu je ugotovljeno, da je le to še dokaj nedefinirano, kljub temu pa obstajajo lastnosti, ki lahko naredijo video uspešen (zanimiva vsebina, različnost, kontroverznost …). Ustvarjalci radi v produkte mešajo lastnosti različnih vrst oglasnih videov. Kljub temu, da se v svetu dogaja premik od televizijskega k internetnemu video oglaševanju, slovenski oglaševalci zaostajajo in imajo na tem področju še veliko za nadoknaditi.
Keywords: video produkcija, novi mediji, oglas, YouTube
Published: 25.02.2015; Views: 3365; Downloads: 143
.pdf Full text (2,58 MB)

10.
NEMŠKO BESEDOTVORJE. TENDENCE V JEZIKU NOVIH MEDIJEV
Veronika Žibret, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Krajšava je produkt besedotvorja, ki je v besedišču prisoten sočasno s polno obliko. Ti besedi imata enak pomen in sklanjatveni vzorec, torej govorimo o nekakšni variaciji. Krajšave razlikujemo glede na število segmentov polne oblike. Tako poznamo večsegmentne, enosegmentne in delne krajšave. Večsegmentne krajšave vsebujejo več segmentov polne oblike, nasprotno pa vsebujejo enosegmentne krajšave le en neprekinjen del polne oblike. Delne krajšave so okrajšane le delno, saj so sestavljene iz okrajšanega in neskrajšanega dela. Poleg teh glavnih vrst poznamo še nekaj podvrst, tako govorimo tudi o besedotvorju s krajšavami, saj lahko tvorimo nove besede s pomočjo že nastalih krajšav. Tako kot drugi produkti besedotvorja lahko tudi krajšave uporabljamo v različnih tekstih, kjer povezujejo stavke v smiselne celote in skrbijo zato, da se ne ponavljamo. Krajšave nam namreč dajejo možnost, da uporabimo besedo z enakim pomenom, vendar pa ne ponovimo popolnoma iste besede. Tako lahko najprej uporabimo polno obliko, nato pa krajšavo in se s tem izognemo direktnemu ponavljanju. Krajšave lahko imajo vpliv tudi na stilističen izgled teksta. Nekatere krajšave so namreč lahko konotirane oz. stilistično zaznamovane, torej lahko izražajo poleg prvotnega pomena še nek stranski pomen. Uporabljamo jih tudi v različnih besedilnih vrstah, saj omogočajo, da kljub količinskim omejitvam izrazimo, kar smo želeli. To lahko pripomore h krajšim naslovom v časopisih, kar jih naredi še prodornejše. Poleg tega so krajšave tudi zelo vidne, zato jih pogosto uporabljamo v reklamne namene. Krajšave niso samo dobro vidne, temveč nam omogočajo tudi krajše izražanje. Z novimi mediji se je namreč pojavila tendenca, da se vsak želi izraziti čim krajše. To je najopaznejše pri e-klepetu, saj vsak želi odgovoriti kolikor hitro je mogoče. Pri Twitterju je to drugače, saj ni časovne omejitve, je pa omejeno število znakov. Tako se nagibamo k uporabi krajšav, da lahko v okviru te omejitve izrazimo želeno. Twitter je komunikacijsko omrežje, ki omogoča izmenjavo informacij. Pri tem je potrebno upoštevati omejitev 140 znakov, saj jih lahko vsaka objava vsebuje natanko toliko. S Twitterjem se nam ponuja možnost branja objav družine in prijateljev, kot tudi slavnih oseb. Da nam je to omogočeno, moramo tem osebam slediti oz. postati njihov „follower“. S tem lahko vedno spremljamo najaktualnejše objave izbranih oseb. Uporabnike Twitterja lahko razlikujemo tudi po namenu pisanja svojih objav. Tako poznamo zasebne uporabnike, ki pišejo, kaj trenutno počnejo; javne uporabnike, ki pišejo zato, da svoje „followerje“ opozorijo na svoje produkte oz. trenutno delo in uporabnike, ki niso ne eno ne drugo. Ti pa želijo s svojimi objavami opozoriti na svoj nov spletni dnevnik ali članek. Za analizo so bili izbrani javni uporabniki, saj lahko do njih dostopamo kadarkoli in se nagibajo k temu, da so njihove objave daljše, saj želijo posredovati čim več informacij naenkrat. Zbranih je bilo dvesto objav s področja novic, ki so bile nato natančno analizirane. Najprej smo lahko ugotovili, da se za te objave pogosto uporabljajo naslovi člankov, ki so za objave na Twitterju posebej prilagojeni. Tako so ti naslovi krajši in prodornejši ali pa so daljši in posredujejo več informacij. Vsekakor spodbudijo bralca k nadaljnjemu branju, ki mu je takoj omogočeno, če sledi URL naslovu, ki ga preusmeri na celoten članek. Tako skoraj vsaka objava vsebuje še URL naslov, vendar v skrajšani obliki. Potrdila se je teza, da se bodo krajšave v objavah na področju novic pogosto pojavljale. Najpogostejše so bile kratice, ki najpogosteje poimenujejo razne organizacije, institucije ali politične stranke. Vzbudijo tudi več pozornosti, saj so napisane z velikimi tiskanimi črkami. Zelo pogosto se je pojavilo tudi besedotvorje s krajšavami, ki olajša pisanje dolgih sestavljenk in jih naredi preglednejše.
Keywords: krajšava, besedotvorje, večsegmentne krajšave, enosegmentne krajšave, delne krajšave, Twitter, novi mediji
Published: 11.09.2012; Views: 1413; Downloads: 135
.pdf Full text (683,60 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica